Strašek, Jakob (1796–1830)

Strašek Jakob, pesnik, na Kristan vrhu (Sv. Peter na Medvedovem selu) r. 24. jul. 1796 srednjemu mlinarju Pongracu in Mariji r. Pišek in tu u. 22. jun. 1830. Slovensko brati ga je učil oče, s podporo predstojnika lat. šol v Celju Tomaža Hirša pa je S. obiskoval gimn. v Celju (od 1813; semkaj so mu čez leto sledili A. Slomšek, Lovro Stupica, Mat. Vodušek, Mih. Stojan, gl. čl.) in filoz. (1818–20) v Lj. Po končanem bogosl. v Clcu (ord. 1824) je kaplanoval v Pišecah do 1826, tu tudi gojil žlahtno sadje in se zanimal za pesmi, od 1826 v Vojniku pri Celju, a se zaradi bolezni onesposobljen že spomladi 1829 preselil v r. kraj k prijatelju-župniku. — S. je verjetno že zgodaj začel zlagati pesmi in k slov. pesnikovanju spodbudil Slomška: leta je bral več S-ovih pesmi pri pouku slovenščine v clški bogoslovnici (Hašnik-Lendovšku 31. jan. 1876), M. Ahacel jih pa objavil v zbirki Pesme po Koroškim inu Štajerskim znane (1833). Med boleznijo je S. »pisal lepe pesmi šolarjem« (Slomšek) in »molitvene bukvice« (isti). Slomšek mu je ostal prijatelj do smrti (gl. S-ovo pismo v Drobt. 1846, 75 in S-ov nagrobnik), bolnemu kot bodrilo 1829 spesnil Hudo vreme (Drobt. 1846, 76–82) ter napisal njeg. biografijo (ib., 69–76). Še 1852 se je Slomšek na prošnjo zavzel za S-ovega nečaka, gimnazijca Vincenca Goloba, in v primeru, da to zasluži, zanj naročil izdatno podporo. Menda je tudi pesem Nevesta Jezusova s srečno pogojeno dikcijo ljud. pesmi S-ova in ne Slomškova. — Prim.: dopis župn. urada Sv. Peter na Medvedovem selu 15. febr. 1968; Glaser II, 197; Kidričevi zapiski (arhiv SBL); isti Zgod. 621, 622; Liber academicorum Lycei Labacensis (NUK, Ms 654, 59); Zssl II, 63; (Slomšek), Drobt. 1846, 69–82; Fr. Kovačič, AZN I, 1930–2, 63, 155, 168. U. M.