Stranetzky, Kajetan (1879–1918)

Stranetzky Kajetan, naravoslovec, r. 27. jun. 1879 v Idriji trgovcu, županu Kajetanu in Marijani r. More, u. 29. sept. 1918 na Dunaju (Steinhof). Zgodaj osiroteli S. je obiskoval osn. šolo v r. kraju, v Lj. pa gimn. 1891–9 (mat. 1899). Študiral je naravoslovje na Dunaju, 1906 nastopil službo na realki v Idriji, 1907 na Dunaju opravil usposoblj. izpite in bil 1908 imenovan za staln. prof. v Idriji. Čeravno edini naravoslovec na zavodu, je bil spomladi 1915 zaradi spletk mobiliziran, od strahot na Doberdobu je duševno zbolel in na posledicah u.

S. se je najbolj ukvarjal z mineralogijo in geologijo, zlasti svojega r. kraja. Objavil je: Kristalizacija gipsa ob mikrokemični analizi (Izv. c. kr. drž. viš. realke v Idriji 1909–10, 21–38 s pril.), v Carn. pa: Krystallisation des Gypses bei mikrochemischer Analyse (1911, 193–215 s pril.); Einiges über krystallisierten Gyps von Idria (ib., 310–2); Fluorit na Kranjskem (1912, 131–4 s pril.); Kapniki iz vapnenčeve sige v idrijskem rudniku (ib., 293); Jame, brezdna in požiralniki na Vrsniku in okrog Ledin (1913, 105–14, 7 slik); Jame in požiralniki okrog Žirov (1916, 84–5). – V mineraloškem inštitutu na Dunaju pripravljena razprava Ueber zwei Krystalldrusen von Hallstatt ter poljudnoznanstv. delo o dom. užitnih gobah sta se izgubili. – S. je zbiral tudi slov. ljud. izraze za naravoslovne pojme. – Prim.: r. matice; dr. Gv. Sajovic, Carn. 1919, 240–2 (s sliko); M. Arko, Zgod. Idrije. 1931, 216, 246–7; Božič Lado, Naš idrijski kot. Lj. 1936, 65, 70; isti, PV 1954, 322; Janko Trošt, Idrija, naše najstarejše rudarsko mesto. Lj. 1953, 41; Malči Seliškar, Proteus 1953–4, 71 (s sliko). Bfn.

STRANETZKY Kajetan, naravoslovec, r. 27. jun. 1879 v Idriji, u. 29. sept. 1918 na Dunaju (Steinhof). Oče Kajetan, trgovec in župan, mati Marijana More. Zgodaj osiroteli S. je obiskoval osn. š. v roj. kraju, v Lj. pa gimn. 1891–99 (matura 1899). Študiral je naravoslovje na Dunaju, 1906 nastopil službo na realki v Idriji, 1907 napravil na Dunaju usposobljenostne izpite in bil 1908 imenovan za stalnega prof. v Idriji. Čeravno edini naravoslovec v zavodu, je bil spomladi 1915 zaradi spletk mobiliziran, od strahot v Doberdobu je duševno zbolel in na posledicah umrl. - S. se je najbolj ukvarjal z mineralogijo in geologijo. Objavil je: Kristalizacija gipsa ob mikrokemični analizi (Izvestje c. kr. drž. viš. realke v Idriji 1909–10, 21–38 s pril.), v Carn. pa: Krystallisation des Gypses bei mikrochemischer Analyse (1911, 193–215 s pril.); Einiges über krystallisierten Gyps von Idria (ib., 310–12); Fluorit na Kranjskem (1912, 131–34 s pril.); Kapniki iz vapnenčeve sige v idrijskem rudniku (ib., 293); Jame, brezdna in požiralniki na Vrsniku in okrog Ledin (ib., 1913, 105–14, 7 slik, ki jih je natančneje pregledal skupaj s takratnim prof. v Idriji Julijem Nardinom). Z Nardinom je preiskal tudi jamo v Osojnici »Pod Gradom« (ib., 1916, 84–85). - V mineraloškem inštitutu na Dunaju pripravljena razprava Ueber zwei Krystalldrusen von Hallstatt ter poljudnoznanst. delo o dom užitnih gobah sta se izgubili. - S. je zbiral tudi slov. ljud. izraze za naravoslovne pojme.

Prim.: Zmag. Bufon, S. K., SBL III, 497 in tam nav. liter. (članek se naslanja na Bufona); Jan. Kavčič, Prva slov. realka, Idrija 1901–1926, Idrija 1987, 140.

Svk.