Strahl, Karel Friderik Jožef, vitez (1850–1929)

Strahl Karel Friderik Jožef, zbiralec in ohranjevalec domačih starin in umetnin, r. 12. sept. 1850 v Trebnjem na Dol. zbiralcu starin Antonu Edvardu Jožefu (gl. čl.) in Ceciliji r. pl. Petteneg, u. 24. dec. 1929 v Stari Loki. Obiskoval je v Lj. osn. šolo 1856–60 in gimn. (3. razr. zasebni Waldherrjev zavod, IV.–VIII. razr. 1863–8; mat. 1868 Višja drž. gimn.), študiral pravo v Gradcu 1868–70, kmetoval v Stari Loki in končal izpite v Gradcu 1871–2. Bil je od okt. 1872 avskultant pri dež. sodišču v Lj., nekaj mescev v Nov. mestu, od febr. 1875 pristav okr. sodišča v Mokronogu, okt. 1875 — maja 1880 v Lj., v Dobrli vesi od maja 1880 vodja okr. sodišča, nato od jul. 1881 okrajni sodnik tu, od maja 1889 v Brežicah, od 4. febr. 1890 v Ptuju, od 3. jul. 1892 svetnik dež. sodišča v Lj., zaradi slabih oči pa sept. 1899 kot viš. sodni svetnik tu stopil v pok., se stalno naselil v Stari Loki. — S. se je predvsem trudil za dobrobit škofjeloš. okoliša, katerega stalni odbornik je bil; svetoval in pomagal pri poljedelstvu, napeljavi vodovoda, ustanovitvi Gasil. društva, postavitvi ljud. odra, zanj prevajal iz nemščine igre. V nem. je napisal Schloss Altenlack u. seine Besitzer (J. Polec, Spominu Edvarda in Karla Strahla. Lj. 1931, 44–51) in Mein Vaterhaus (ib., 51–66), avtobiografske spomine iz l. 1922. — Intenzivno je že takoj po mat. zbiral umetnine in starine po Gorenj., očetu pomagal pri urejanju; na njeg. pobudo so 1914 uspelo obnovili znamenite oltarne Kremser-Schmidtove slike v velesovski c. Ob razpadu Avstro-Ogrske močno prizadet zaradi nad njegovo premoženje postavljenega sekvestra, je po naročilu jsle vlade s pomočjo dobrega znanca A. Gabra (SBL I, 195) v skoraj treh letih sestavil dragocen, točen seznam svoje zbirke umetnin in starin, navedel tehnike, mere, morebitnega avtorja, provenienco (rkp. v DAS; gl. še Janko Polec, Spominu Edv. in Karla Strahla. Lj. 1931, 67–168). Ob S-ovi smrti zaradi številnega daljnega sorodstva ta edinstvena zbirka ni v celoti ohranjena (očetova volja) ali vsaj ostala v deželi (S-ova želja), marveč bila raznesena in izvzemši manjša volila, prodana na dražbi. Tedanji ravnatelj NarG J. Zorman od vlade, dr. Balduin Saria (SBL III, 203) od zapuščin. kuratorja določena cenilca, sta za predsednika izvolila prof. dr. Iz. Cankarja (ib. I, 72). Po določilih oporoke so odkupile (s prednostjo nakupa in 25 % popusta): NM 135 predmetov in slik, za Etnograf. muzej (tedaj še v NM) 75 predmetov in knjig (mnogo jih je S. prodal na Dunaj); NarG 94 slik (najviše ocenjeni Kremser-Schmidt); pravna fak. juridične knjige. — Prim.: seznam S-ove knjižnice, korespondence (DAS, Stara Loka Gr A XXVIII); PA 1900, uvod; J 1929, št. 302, 303 (s sliko); 1930, št. 278; Jsl 1930, št. 145; S 1929, št. 295; 1930, št. 264; SN 1929, št. 295 (s sliko); 1930, št. 262, 267; dr. Janko Polec, Spominu Edv. in Karla Strahla, p. o. 3.–4. zv. ZUZ 1930, Lj. 1931, 28–168 (s sliko); F. Stelè, DS 1931, 406; isti, ZUZ 1931, 68–74. Jtk.