Stojan, Mihael (1804–1863)

Stojan Mihael, nabožni pisec in prosvetni delavec, r. 1. sept. 1804 na Teharjih kočarju ter zidarju Martu in Marjji r. Mako vic, u. 10. apr. 1863 v Braslovčah. Po osn. šoli v r. kraju je nekaj časa služil za pastirja na Hrv. blizu Rogatca, nato je dom. župnik pregovoril starše, da so S-a poslali v šole. S. je končal 3 razr. normalke 1817 in 6 gimn. razr. 1818–24 v Celju, filoz. 1824–6 v Gradcu in bogosl. 1826–30 (ord. 1829) v Clcu. Kot kaplan je služboval v Trbovljah 1830–3 in v Novi cerkvi (Strmcu) 1833–5, po župn. izpitu 1835 je bil lokalist pri Mariji Reki 1835–9, župnik na Gomilskem 1839–46 ter župnik in dekan v Braslovčah 1849–63. — Na S-a je odločilno vplival njegov spiritual v Clcu Slomšek (gl. čl.); po njeg. zgledu, ob njeg. pobudah in v stalnem sodelovanju (gl. Slomškova pisma S-u v AZN I in I/1) se je S. že kot bogoslovec vnel za slovenšč. in se nato vključil v versko-vzgojno, splošnoprosvetno, literarno in drugo javno delo. Za publikacije, ki jih je organiziral Slomšek, je S. prispeval spise v Hrano evangelskih naukov, 1838; Troje ljubeznivih otrok, 1838 in Mnemosynon slavicum, 1840. Prevzel je uredništvo Drobt. (1856–1859/60) in v njih objavil razen pridig, verskospodbudnih člankov in biografij nekaj moralizirujočih pesmi brez estet. vrednosti (Zadovoljna nona 1846; Večerna pesem 1847; Tica nespametna 1849, ponat. UT 1886, 150 in Marn XXIV, 38–9). Večinoma po tujih predlogah je prevedel ali prosto priredil molitvenike: Hvala ino počešejne pred presv. Rešnim Telesam (ok. 1832, 1838²); Dušni raj v pobožnih molitvah (Celje 1838–65); Ključek zlat nebeških vrat (po Hauberju in Blumu, Gradec 1841–4³); Voditel proti oblubleni deželi (Clc 1843); Ludovika Blozja (sic! t. j. L. Fr. Blois) Napeljevanje h keršanskimu življenju (Lj. 1847); Marije rožen cvet (Clc 1855); verskovzgojno berivo: Fr. de Sales, Filoteja alj prijazna roka pobožno živeti (Clc 1842, 1851²); Sveti evangelji z molitvami ino branjem za vse nedele, praznike ino imenitne godove (s katekizmom in pesmarico, Lj. 1845–53³); poljudnopoučne knjige: Nauk porodništva za babice (ok. 1837); Milosrčnost do žival (po naročilu KD, pril. N 1846, Lj. 1849⁴). Honorarjem se je odpovedoval, da so bile knjige cenejše in laglje dostopne. Dopisoval je v N, SŠP, ZD. Nekaj časa se je navduševal za ilirizem in zbiral gradivo za Št. Kočevarja (SBL I, 486–7) ilirski slovar. Pospeševal je slovenizacijo osn. šolstva, ustanovil v Braslovčah župno knjižn., se zanimal za vrtnarstvo in umno poljedelstvo, preskušajoč nasvete N, ter polepšal braslovško cerkev z rezbarijami Matevža Tomca in s slikami Matevža Langusa (ib., 614–6). — Prim.: Pajkovo gradivo; Glaser, kazalo; Kidrič, Prešeren II, 324; isti, Zgod., kazalo; Macun 162; Marn XXIV, 37–40; MohBibl, kazalo; Orožen IV/1, 68; AZN I, I/1, kazalo; N 1863, 118; ZD 1863, 95; Drobt. 1865–6, 128–82; Ilešič, ZMS 1905, 111–2, 205; A. Medved, VBV 1907, 178, 186; Petré, Poizkus ilirizma. 1939, 299. Gpn.