Stöckl, Emil (1824–1885)

Stöckl Emil, zdravnik, r. 30. jan. 1824 v Clcu dež. svetniku Jakobu in Luizi r. Vovu, u. 3. apr. 1885 v Lj. Prve gramat. razr. je končal pri benediktincih v Št. Pavlu, humaniora in filoz. v Clcu do 1842. Študiral je medic. na Dunaju (prom. sept. 1848), okt. postal magister porodništva, dec. doktor kirurgije. L. 1849 se je naselil v Clcu kot zdravnik za oči in notranje bolezni, hkrati postal sekundarij intern. odd. in asistent na babiški šoli v Lj. Že sept. 1849 pa je moral nastopiti službo zdravnika proti koleri (le-ta se je pojavila v treh naseljih postojnskega okr.), okt. je postal pomož. zdravnik za kolero v lj. vojni bolnici, nato vodja improvizirane bolnice za legar v šentpetr. kasarni. Od 1851 je bil v Lj. sodni, 1856–66 policij. zdravnik; 1857 je z dr. Fr. Fuxom ustanovil otroške jasli, da bi razbremenil zaposlene matere. L. 1859 je dobil viteški križec Fr. Jožefa, ker je med vojno z Italijo požrtvovalno negoval bolne in ranjene vojake, 1864 postal ravnatelj dobrodelnega zavoda, 1873 dež. zdravstv. in vlad. svetnik. – S. se je kot vodja nem. in nemškutarske stranke na Kranj. vmešaval v lokalno politiko in dal pobudo za izzivalne izlete »turnerjev« na Ježico, Janče in v Vevče ter tedaj izposloval vlad. posredovanje. Bil je več let član lj. občin. sveta in ravnatelj lj. kazine; kot član in nekaj časa »Schützenmeister« strel. društva je neprijetno nastopil ob prevozu trupla mehiškega cesarja Maksimilijana skozi Lj. (gl. Triglav III, 1868, št. 5). Po S-ovi smrti je bila njegova zbirka starin prodana v tujino. – Prim.: dopis župn. urada Clc 13. maja 1968; DAS: Dež. preds. 1857/292, 1403, 3279; 1858/765, 3351; 1859/421, 3403, 4595; 1861/632; 1864/15, 1518; 1866/34, 801, 802; 1870/1085, 1092; 1873/1238, 1937, 1964; Wurzbach XXXIX, 90; N 1863, 389; LW 1885, št. 244. Pr.