Stöckl, Anton (1850–1902)

Stöckl Anton, glasbenik in skladatelj, r. 16. jan. 1850 v Lj. učitelju Josipu in Tereziji r. Lusnig, u. 27. dec. 1902 v Zgbu. Prvi pouk v glasbi je prejel od glasb. nadarjenega očeta, nadaljeval ga na učiteljišču 1866–8 pri A. Nedvĕdu (SBL II, 197–8), A. Foersterju (ib. I, 183–4) in pri učitelju filh. družbe H. Gerstnerju. L. 1868 je S. učiteljeval v Krašnji, a se kmalu posvetil le glasbi. L. 1870 je bil organist v Velikovcu (Kor.), 1875–8 pevovodja Čitalnice in kapelnik Dramat. društva v Lj., 1878–82 ravnatelj nem. glasb. šole in kapelnik pri Musikver. v Ptuju, nato 1882 odšel v Zgb in bil violinist gled. orkestra, kmalu pa učitelj klavirja na Hrv. glasb. zavodu. Pozneje je tu poučeval še teorijo, harmonijo, kontrapunkt, oblikoslovje in zborov. petje; vzgojil je več glasbenikov, mdr. Vilka Novaka, Blagoja Bersa, Iv. Muhviča, Fr. pl. Lučića, A. Mitrovića. L. 1889 je tu prevzel za I. Zajcem vodstvo društv. koncertov, bil učitelj glasbe na drž. učiteljišču in kot izvrsten dirigent od 1891 dirigiral figuralne (instrumentalne) maše v zgb stolnici. S. je bil odličen organist v cerkvi sv. Katarine, vodil je orkester v semenišč. društvu Vijenac, bil kapelnik gasilske godbe, pianist in violinist pri Eisenhutovem godalnem kvartetu; znal je igrati razna pihala in trobila.

Kot skladatelj je deloval že v Lj. s skladbami za moš. zbor: Da te ljubim, ti je znano (obj. Lavorika I. del, 1880 GM; kot avtor napačno naveden Josip Fabian); V spomin A. Janežiču, 1874, kantata za moš. zbor; Quodlibet po slovan. napevih, 1876; koncertna mazurka za klavir V spomin Anici, 1877; – instrumentalne skladbe: Sonata št. 3; godalni kvintet Spominčice, 1878; Klavirski kvintet za klavir, dvoje gosli, violo in čelo v 4 stavkih (Grave, allegro, andante, scherzo, finale; izv. 1891). Za slov. dram. uprizoritve je 1876 zložil mdr. opereto Čarovnica (besedilo J. Alešovec, SBL I, 6–7) ter napeve za igre: Kje je meja? (J. Ogrinec, ib. II, 221–2), Dimež (J. Alešovec), Dva gospoda pa jeden sluga (C. Goldoni), Cigan (F. Kaiser), Pavliha (Nestroy). V Zgbu je napisal pev. točke k petdej. igri Materin blagoslov (G. Lemoine), ki jo je pozneje uglasbil še A. Foerster. Za kor sv. Katarine je S. skladal cerkv. skladbe; priredil je več hrv. nar. pesmi za solo, zbor in orkester. Mnogo njegovih del se je porazgubilo, težko jih je tudi ugotoviti, ker jih S. iz skromnosti ni označeval. – Prim.: r. knjiga, Sv. Jakob v Lj.; Cvetko III, kazalo; Lilek II, 24, 65; SDL II, 140; Trstenjak 77; UT 1876, 384 (pril. št. 7); SN 1881, št. 8; 1903, št. 6 in 7; LZg 1902, št. 298; DS 1903, 124; dr. A. Goglia, Hrv. glazbeni zavod u Zgbu 1827–927, Sv. Cecilija 1927, 2, 20 (slika), 62; J. Mantuani, Zbori 1930, 31, 38; Kron 1954, 32. Pl.