Stibiel, Ivan (1821–1869)

Stibiel Ivan (John), pionir ameriških izseljencev, stric Janku (gl. čl.), r. 31. okt. 1821 v Vrtovinu pri Kamnjah na Vipavskem kmetoma Janezu in Marjani r. Ličen, u. 13. jan. 1869 v Aleghenyu pri Pittsburgu (ZDA). Med šolanjem si je štiri leta kot dom. učitelj pri grofu Lanthieriju širil duh. obzorje. V gor. bogosl. ga je njegov semeniški podvodja in prof. biblistike Iv. Mozetič navdušil za delo med izseljenci v Ameriki, kamor je le-ta tudi 1845 odšel, ko je bil S. (21. sept.) ord. S. je bil najprej kaplan v Bovcu dve leti, nato kaplan in župni upravitelj na Placuti v Gor. in eno leto v Podnanosu. L. 1850 je prišel ponj in druge sodelavce Mozetič, takoj prepustil S-u svojo župnijo Alegheny, da je mogel sam poleg službe general. vikarja prevzeti še profesuro v semenišču bližnjega Pittsburga. S. je iz Aleghenya organiziral pastirstvo in ustanavljanje društev za nove priseljence ob pennsylvanski železnici, ki so jo tedaj gradili. Sezidal je dve novi lepi cerkvi, povezani s šolo, drugod pa jih povečal ali dozidaval. Užival je splošno zaupanje in priljubljenost. Ko je Mozetič 1853 odšel v domovino, je kmalu nato S. postal tudi generalni vikar v pittsburški škofiji, obdržal pa še svojo župnijo. Izseljenci so nanj stavili še velike upe, dokler se mu ni 1868 udrla kri in ni več okreval. Njegova prezgodnja smrt je vzbudila veliko obžalovanje; na grobu so mu postavili spominsko kapelico. – Prim.: dopis ž. urada Kamnje 19. maja 1968; Katarina in Marija Štibilj, Življenjepis strica Ivana (rkp., Župni urad Kamnje); J. M. Trunk, Amerika in Amerikanci. Clc 1912, 573, 595; St. Stanič, Dobe in podobe iz cerkv. zgod. Gor. 1938, 90–2. Mkč.

STIBIEL Ivan (tudi STIBJEL Janez, STIEBEL, STIBIEL John), misijonar, pionir ameriških izseljencev, r. 31. okt. 1821 v Vrtovinu, žup. Kamnje na Vipavskem, u. 13. jan. 1869 v Alleghenyu pri Pittsburghu (Penn., ZDA). Oče Janez, kmet, mati Marjana Ličen. Šolal se je v Gor. in bil istočasno štiri leta domači učitelj pri grofu Lanthieriju. V gor. bogoslovju ga je prof. biblistike Iv. Mozetič (PSBL II, 465–66) navdušil za delo med izseljenci v Ameriki, kamor je avg. 1846 sam odšel. S. je bil 25. sept. 1845 posvečen, nato je bil dve leti kpl. v Bovcu, kpl. in žup. uprav. na Placuti v Gor. in eno leto v Podnanosu. V Ameriko je odšel 1850, ker je prišel ponj in še po štiri druge Mozetič, ki mu je prepustil svojo župnijo Brezmadežne v Alleghenyu. Takoj po prihodu je S. sezidal šolo in župnišče, kmalu nato novo cerkev, dobil teren za pokopališče, povečal šolo in vpeljal delovanje raznih društev. Za nove naseljence, ki so gradili pennsylvansko železnico, je sezidal dve cerkvi s šolama, drugod pa jih povečal ali dozidal. Po Mozetičevem odhodu v domovino 1853 je S. postal generalni vikar pittsburške škofije, obdržal pa je tudi svojo župnijo. Dne 8. dec. 1868 se mu je ulila kri in ni več okreval. Kolik ugled, priljubljenost in zaupanje je užival, priča dejstvo, da je ležalo njegovo truplo tri dni v pittsburški stolnici na mrtvaškem odru in so ga hodili ljudje v množicah kropit; na grobu so mu postavili spominsko kapelico.

Prim.: M. Miklavčič, SBL III, 484 in tam navedena liter.; ZD 6. prosinca 1859; PSBL II, 465–66 (pri Mozetič Janez) z liter.; Arnež A. (John), Slovenian letters by missionaries in America(1857–1874), New York 1984; Priloga KatG 14.mar. 1985.

Sirk