Steska, Henrik (1880–1960)

Steska Henrik, upravnopravni strokovnjak, r. 4. dec. 1880 v Litiji davčn. inšpektorju Janezu in Ani r. Sertich, u. 21. apr. 1960 v Lj. Obiskoval je osn. šolo v Kamniku, Trbovljah in na vadnici v Lj., tu tudi gimn. 1892–900 (mat. 1900). Študiral je pravo na univ. v Gradcu 1900–1 in na Dunaju 1901–4 (dipl. 1905, prom. 1919). Služboval je 1905–14 kot pravnoadministrativni uradnik pri dež. vladi za Kranj. v Lj. in pri okraj. glavarstvih Lj. okolica, Radovljica, Logatec, Krško in Kranj. Med 1. svet. vojno je delal pri dež. vladi v Lj. v odd. za cerkv. zadeve, hkrati je bil referent za oskrbovanje in nadziranje številnih begunskih, največ primor. družin na Kranj. ter od 1913 inštruktor za obrtne zadruge. Po vojni je bil tajnik, 1919–23 predsed. komisije za preosnovo javne uprave v Sji ter državnopravni referent pri preds. dež. vlade oz. pri pokrajin. namestniku za Sjo: dajal mnenja, stavljal izpreminjevalne predloge o raznih zakon. načrtih glede ustave, organizacije drž. uprave in samouprave, o čemer je mnogo razpravljal tudi v dnevnem tisku; sestavljal načrte zakonov in uredbe o občinah, kmetij. zbornicah itd. L. 1923 je postal član upravn. sodišča v Celju, kjer je ostal do 1933, ko je bil z vsemi drugimi člani predčasno upok. iz strankarskopolit. razlogov. L. 1920–3 in 1931–40 je honorarno predaval upravno pravo na pravni fak. v Lj., tu je bil član izpraš. komisije za državnoslovni drž. izpit, namestni izpraševalec na tehn. fak. pri posebnih izpitih o osnovah pravne, gospodar. in finan. stroke, o socialni zakonodaji in o javnopravnih tehn. predpisih. L. 1940 je bil izvoljen za red. prof. lj. pravne fak., 1940–1 dekan, nato tri leta prodekan, 1945 upok.

V upravnopolit. zadevah razgledani S. je 1921 in 1922 sodeloval v ministr. za soc. politiko v Bgdu pri sestavi predpisov o pobijanju draginje in o stanovanj. pravilniku. L. 1925 je pomagal v ministr. za šume in rude pri sestavi novega rudar. zakona, sestavil je tudi pravilnik upravn. sodišča za Sjo. L. 1926 je referiral na kongresu jsl pravnikov v Lj. o organizaciji upravn. sodstva, 1939 in kasneje je delal v komisiji v Lj., ki je pripravljala načrte za izgradnjo slov. avtonomije. Aktivno je posegal v trenutno aktualne probleme, ki so se živo tikali Slovencev, ni jih samo razlagal, marveč hkrati ocenjeval glede koristnosti za Slovence. – Prve članke je objavljal v OV (1914), Gostilničarju (1914–6), S 1918 in SN 1916, največ o obrti in obrtnem pravu. Pozneje, zlasti v prvih povojn. letih, ko je kot načelnik komisije za preosnovo naše javne uprave do podrobnosti proučil drugo v drugo posegajoče in dopolnjujoče se oblasti, se je domala izključno posvetil študiju upravn. prava in organizacije države. Te probleme je zajel v knjigah: O javni upravi. 1929 (dodal pravilnik upravn. sodišča za Sjo); Oris našega ustavn. prava. I. Upravni postopek. 1936; II. Organizacija drž. uprave. 1937. Bolj teoretičnoznanstv. sta dognani razpravi Svobodni preudarek, javni interes pa zakonitost (ZZR 1941,156–83)in Razmejitev uprave od sodstva (ib. 1943, 217–61). Aktualna ustavna vprašanja Jsle, organizacijo njene drž. uprave in samouprave, upravno sodstvo, upravne funkcije, upravni postopek ter rudarsko-, prosvetno- in cerkvenopravne probleme je širše razlagal v različnem dnevnem tisku, deloma tudi v SP (1926, 1931, 1934, 1938). Nekatere so se razrasle v obširne razprave, mdr.: K vprašanju organizacije naše države (SP 1920, 1–20); K vprašanju organizacije pokrajin. uprave (J 1920, št. 95–6, 100, 103–4, 106, 108; 1921, št. 6); K oblastni in sreski samoupravi (S 1926, št. 271–2, 274, 278–9, 283; 1927, št. 20, 41); Novi upravni postopek (J 1930, št. 289, 295, 299; 1931, št. 10–1, 31, 68, 75, 79); K načrtu novega zakona o občinah (J 1932, št. 284, 287, 290, 297, 299; 1933, št. 3, 6, 18, 29, 35, 45); O banovin. samoupravi (GN 1935, št. 61, 66, 71, 78, 99, 107, 127, 140); O potrebi banovin. samouprave in njeni ureditvi (S 1938, št. 20, 22–3, 26–8, 31, 33–5); Naše ustavno sodstvo (TL 1940, št. 39–41). Pisal je tudi v SN (1920–3, 1925–7), celj. ND (1929), Mariborer Zg (1934), bgd Vreme (1929), Samoupravo (1933, 1935) in graško Tagespost (1928, 1930); tekoče pravne spremembe je registriral tudi med 2. svet. vojno. – Prim.: Spominski almanah 208, 334 (slika); J 1930, št. 281 (s sliko); Deset let Podporn. društva za gluhonemo mladino. 1941 (s sliko); Delo 1960, št. 112. Svk.