Stelè, Francè (1855–1924)

Stelè Francè, glasbenoprosvetni delavec, v Kamniku r. 5. dec. 1855 gozdarju Jožefu ter Ani r. Kancilja in u. 5. jun. 1924. Obiskoval je 1875–7 lj. učiteljišče, kjer ga je učil glasbe A. Nedvěd (SBL II, 197–8), a učiteljišča ni končal. L. 1878–9 je bil pomožni učitelj v Trnovem pri Ilir. Bistrici, bržčas zatem, toda še pred 1883 pomožni učitelj, nato občin. tajnik v Trnju na Pivki. Pozneje je živel v Kamniku, odtod po še nepreverjenih podatkih odšel v 80-ih letih na Tržaško, v 90-ih pa na Pivko. S. je bil znan tenorist in delaven pevski organizator, zborovodja pev. zbora Lira (ustan. 1882) v Kamniku, vodil koncert tega zbora 1892 (ob 10-letnici), baje v tem in nasl. dveh letih opravil z njim več turnej po Kor., važnih za slov. nar. prebujo. Tudi 1912 je vodil koncert Lire (ob 30-letnici); po prekinitvi zborovskega dela v vojnih letih je 1918 bil S. spet tisti, ki je pevce zbral in vadil; 1920 je zaradi bolezni vodstvo Lire odložil. Po ustnem izročilu je ustanovil in vodil tudi na Primor. in Notr. več pev. zborov. S. je zapisoval napeve in besedila ljud. pesmi, 1910 je poslal Delov. odboru za slov. nar. pesem (ustan. 1905 pod vodstvom K. Štreklja, gl. čl.) 286 zapisov: skoraj vsi so iz Kamnika in ožje okolice, nabrani med 1909–10, le 4 so s Krasa (Št. Peter, Trnje na Pivki, Ilir. Bistrica), danes v Glasbenonarodop. inšt. v Lj. med gradivom Odbora za nabiranje slov. nar. pesmi. — Kot pevski solist je bil baje prvi slov. glasb. izvajalec, čigar izvedbe so ok. 1905 snemali na gramofon. plošče. — Prim.: katalogi lj. učiteljišča 1875–7; Kronika pev. zbora Lira od ok. 1910 (arhiv tega zbora, Kamnik); Postojinsko okrajno glavarstvo. Zemljep. in zgod. opis. Postojna 1889, 40, 71; J. Zabukovec, Slavina. Lj. 1910, 289; Z. Prelovec, NA 1912, Gkp 47; CG 1924, 87; J 1924, št. 21, 135; NDk 1924, št. 134, 136; J. Tominšek, ČZN 1937, 316; Z. Kumer, SE 1959, 203–10. —Slika: Pev. zbor Lira ob 10-letnici 1892 (arhiv pev. zbora Lira, Kamnik). Alc.

STELÈ France, glasbeno-prosvetni delavec, r. 5 dec. 1855 v Kamniku, u. tam 5. jun. 1924. Oče Jožef, gozdar, mati Ana Kancilja. Obiskoval je učiteljišče (1875–77), a ga ni dovršil; glasbe ga je učil A. Nedved. 1878–79 je bil pomožni učitelj v Trnovem pri Ilir. Bistrici, nato pomožni učitelj in potem obč. tajnik v Trnju na Pivki. Že 1882 je prevzel pri novo ustanovljenem Prvem slov. pev. društvu Lira v Kamniku mesto pevovodje in vodil zbor z večkratnimi daljšimi presledki do 1920, ko je moral zaradi bolezni odstopiti. Koncert Lire je vodil tudi ob 10-letnici (1892) in 30-letnici (1912). Ko so v Skednju pri Trstu 1884 ustanovili pev. društvo Slovanska vila (SN 26. jun. 1884), je prevzel vodstvo zbora S., ki je prišel v Trst in dobil uradniško službo. Pomagal je pri ustanavljanju zborov na Tržaškem. Slovanska vila je že 6. jul. 1884 sodelovala pri blagoslovitvi zastave Bralnega in podpornega društva v Gor. Dne 1. febr. 1885 je priredila veselico v dvorani Matije Sancina v Škednju s petjem, domačo godbo, šaljivo loterijo s sto dobitki in plesom. Po zmagi it. kandidata 1886 na volitvah pa je v Skednju zavladalo mrtvilo in Slovanska vila je zaspala. S. je v 90-ih letih odšel na Pivko, potem se je vrnil v Kamnik. - S. je bil znan tenorist in delaven pev. organizator. Zapisoval je napeve in besedila ljudskih pesmi, 1910 je poslal Delovnemu odb. za slov. nar. pesem (ustan. 1905 pod vodstvom K. Štreklja) 286 zapisov: skoraj vsi so iz Kamnika in ožje okolice, samo 4 s Krasa (št. Peter, Trnje, Ilir. Bistrica). Kot pevski solist je bil menda prvi slov. izvajalec, čigar izvedbe so okr. 1905 snemali na gramof. plošče.

Prim.: Raf. Ajlec, S. F., SBL III, 465 in tam nav. liter.; dopis Prvega slov. pev. društva Lira v Kamniku z dne 5. nov. 1968 (v Zgod. ods. NŠKT); Čitalnica v Skednji, Trst 1968, 11–12 s sl.

Jem.