Steklasa, Ivan (1846–1921)

Steklasa Ivan, zgodovinar, r. 10. okt. 1846 trdnemu kmetu v Prelesju pri Šentrupertu, u. v Šentrupertu 25. avg. 1921. Tu je obiskoval trivialko, normalko in gimn. pa (1859–67; mat. 1867) v Nov. mestu. Na univ. v Gradcu (1867–71) je končal študij zgod., zemljepisa in slavistike. Bil je dom. učitelj pri grofu Jos. Barbu na Rakovniku od pomladi do jeseni 1871, a že 1. nov. i. l. nastopil profesuro na gimn. v Karlovcu. Odtod so ga 1876 poslali v Slav. Požego, a že 1877 se je vrnil in ostal v Karlovcu do 1890, ko so ga pozvali na učiteljišče v Zgb; od 1895 do upok. 1907 je učil na zgb realki oz. real. gimn. Nekajkrat je opravljal tudi ravnatelj. posle. L. 1917 se je iz Zgba preselil na svoje posestvo v Šentrupertu.

Na gimn. je S. pripadal zavedni in delovni nar. dij. družbi, se učil slovan. jezikov (bral češ. in rus. časopise); že 1863 je dobival iz Zgba Torbico jugoslav. mladeži in v njej objavil svoj prvi tiskani spis. Nekaj njegovih dopisov je natisnil Naprej in clški S, v rkp. dij. listu Rojak pa je priobčil tudi pesmi. Kljub temu, da je zaradi vojske 1866 nehal z javnim nar. delom in da v Gradcu ni imel časa za lit. delo, ker se je preživljal kot instruktor, ni mogel zaradi nar. borbenosti dobiti službe na Slov. — Na Hrv. je našel povsod med slov. narodnjaki prijatelje: v Karlovcu prof. Valentina Mandelca (SBL II, 40–2), v Požegi ravnatelja Ant. Mazeka (SBL II, 77), v Zgbu je bil 1900–4 njegov ravnatelj zgodovinar Jos. Stare (gl. čl.); vsi so podpirali S-ovo pisateljevanje, ki ga je obnovil 1872 z objavo razprave Car Klavdij i njegova doba (Letop. karlovške gimn. 1872). Bivši sošolec Frančišek Marešič (SBL II, 47) pa ga je pridobil za sodelovanje pri S (1874–907), kjer je poslej S. redno poročal o kult. in polit. življenju med Hrvati. Mnogo člankov je prispeval še za druge slov. liste: B (1873–7), DN (1908–9, 1912–8) iz krajevne slov. zgod., DS (1898–905) ocene in poročila o hrv. zgod. spisih in zgodovinarjih, Kres (1882–6 književna poročila; 1883, 1885 članki), LZ (1887, 1890–8 razen 1893) kvalitetne zgod. članke, Sn (1908), SN (1873–80, razen 1879) stalne podlistke s poročili zlasti iz hrv. kult. in rus. zgod., Vestnik (1875), Zora (1875, 1877). — Prvi članek v gimn. izv. (1872) in poznejše hrv. članke v le-teh (1879, 1884, 1885) je S. objavil tudi v slov. (LMS 1879, Kres 1883, S 1884). Čeprav so ti spisi in ocene strokovno prizadevni, nimajo toliko znanstv. vrednosti, kolikor so bili za sodobnike važen vir za informacije o nar. usodi Hrvatov, Rusov in Poljakov. Vse je S. pisal s slov. stališča.

Na samostojno raziskovanje zgodovine po (tiskanih) virih je S-a napotil šele učeni R. Lopašić, ki ga je S. srečal 1890 v Zgbu. Poslej je S. pridno obdeloval Lopašićeve Spomenike hrv. krajine in črpal iz njih snov za zgod. razprave v LMS in ZMS. Vse se nanašajo vsaj posredno na slov. zgod. in so ohranile trajnejšo vrednost. Historiografsko so važni S-ovi življenjepisi krajiških poveljnikov in generalov: Herbert Turjaški (LMS 1889), Andrej Turjaški (ib. 1890), Jošt Josip Turn (ib. 1892), Ivan Lenkovič (ib. 1893), Jurij Lenkovič (ib. 1895), Ivan Vajkard Turjaški (ib. 1897), Ivan Turjaški (ib. 1898), Herbard X. Turjaški (ZMS 1901), Franc Karel Turjaški (ib. 1902), Vid Kisel (ib. 1904), Ivan Herberstein (ib. 1907), dveh avstr. poslancev na turškem dvoru: Žiga Višnjegorski (LMS 1887) in Jožef Lamberg (ib. 1888). Prav tako razpravi Druga vojska z Benečani (ZMS 1899) ter Protestantizem v Istri, metliški in hrv. krajini (ib. 1908).

Za natis v knjigi je S. priredil, deloma po že objavljenih člankih, rusko zgod. do 18. st. po Petruševskem in drugih zgodovinarjih, a ni našel založnika, kakor tudi ne za knjigo o Suvorovu. Izdati je mogel v knjižni obliki le: Pripovesti o Petru Velikem (Slovan. knjižnica 128.–131. zv., Gor. 1904), prevod iz Petruševskega; Napoleon I. Iz ruščine. (Biblioteka pisateljev sedanje dobe, 61.–63. sn., Novo mesto 1912); Zgod. župnije Šent Rupert na Dol. Lj. 1913, samozal. Pobudo zanjo mu je dal njegov sošolec Franc Mervec, žpk. v Šentrupertu, pri delu je S. uporabljal tudi neobjav. arhiv. gradivo. — Za Hrvate je izdelal in priredil še šol. zemljevide ter didaktično obdelal globus (Pedagogijska enciklopedija VII, 1902). Priredil je tudi hrv. izdajo Rothaugovega šol. atlasa in izdal učbenik zemljepisa Avstro-Ogrske. — Prim.: avtobiografija (arhiv SBL, SAZU); Lilek II, 30, 54, 62; NE IV, 481; J. Barle, Nastavni Vjesnik 1921, 179–85; Prijatelj, Kersnik II, 189. — Slika: Zgod. župnije Šent Rupert na Dol., 336. S. K.