Slovenski biografski leksikon
Steinfelser Franc, prvi slov. kirurg in porodničar v celj. bolnišnici, r. 12. sept. 1887 v Zg. Ščavnici kočarju Jožetu in Mariji r. Valner, živi v Celju. Obiskoval je (1899–907) gimn, v Mrbu, študiral medic. v Gradcu (prom. 1913). Bil je sekundarij v Radgoni in Benešovu (ČSSR), med 1. svet. vojno kirurg na razl. bojiščih, 1918 se v četah R. Maistra (SBL II, 14–5) boril za sev. mejo ob Muri, prevzel vodstvo (do 1920) bolnišnice v Radgoni, 1920—apr. 1941 pa bil primarij in šef kirur. odd. bolnišnice v Celju. L. 1941 so ga Nemci zaprli, obsodili na smrt, a potem le izgnali iz Celja in mu zaplenili vse premoženje. Postal je predstojnik kirur. odd. bolnišnice v Kandiji-Novo mesto, ponoči operiral ranjene partizane, se 1945 vrnil v Celje in tu vodil kirur. odd. do upok. 1948. — V Celju je S. zlasti po odcepitvi porodu. odd. (prevzel dr. Watzke), kljub velikim začetnim težavam (slab inventar, pomanjkljiv instrumentarij) izpopolnil zdravljenje golše in Basedowa, odpravil postoperativno tetanijo, odrevenelost živca rekurensa — uspeh, ki so se zanj borile še inoz. klinike; uvedel moderno zdravljenje nezgod, primarno revizijo in ekscizijo ran, oskrbo kostnih prelomov pa Böhlerju; vzgojil vrsto učencev-kirurgov.
Pisal je: o Poljšakovem zdravljenju (S 1928, št. 230); v L (1952); oral ledino (z dr. M. Černičem, SBL I, 93–4) slov. medic. Izrazoslovja. – Zaradi prvotne nezavarovanosti pri delu z rentg. žarki boleha S. na poznih posledicah žarčenja (atrofija podkožnega tkiva, hipertrofija, rane na prstih obeh rok). — Je častni član celj. podr. Zdravn. društva, predavatelj v lovskih družinah in odlikovan od Lovske zveze za Sjo. — Prim. osebni podatki; Zdravstvo v Celju in okol. Celje 1952, 45; Celj. zbornik 1961, 422–3 (s sliko). Lar.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine