Steinberg, Franc Anton, pl. (1684–1765)

Steinberg (Stemberg) Franc Anton, zemljemerec in slikar, r. 28. okt. 1684 na Kalcu pri Zagorju na Krasu graščaku Volku Ernestu, u. 7. febr. 1765 v Lj. Po prodaji graščine se je družina preselila v Cerknico, ko je bil S. tri leta star. Prvo izobrazbo je verjetno prejel doma, gimn. je obiskoval pri jezuitih v Lj. in na Dunaju ter nato potoval po Nemčiji in Italiji. Do 1720 je živel v Cerknici, se potem preselil v Lj.; bil je 1712–24 uradnik ces. dvorne blagajniške in rudar. komisije, nato preiskovalec gozdov, cest, morja na Reki in nadzornik dež. cest na Kranjskem. L. 1724 je bil imenovan za ces. upravitelja idrij. rudnika, se upokojen 1747 vrnil v Lj. in tu bival do smrti. — Kot nadzornik dež. cest jih je 1718 začel urejevati in izboljševati. Pod njegovim nadzorstvom so uredili ceste proti Gor., Trstu in Reki. L. 1723 je S. izdelal vzorno navodilo za gradbo in ohranjevanje cest, še mnogo let veljavno v Avstriji in inozemstvu. — Preiskoval je tudi plovnost rek v slov. pokrajinah. Meril je s svinčnico globino strug ob srednje veliki vodi Ljubljanice, Save, Savinje, Rogatnice, Sotle in Dravinje. — Ko je S. postal upravitelj idrij. rudnika, je do podrobnosti izdelal model rudnika: Idmographia Metalli fodinarum Hydricarum mechanica, ga opremil s seznamom vseh označenih krajev in z raznimi pojasnili (gl. priznanja v F. Burmann, Magnalia Dei. Wolfenbüttel, 173; F. X. Mayer, Das Neueste von der Zeit. Frankf. u. Leipzig 1731). L. 1728 je izumil novo napravo Universal-Geometricum: z njo je lahko natančno narisal vse, kar je bilo videti z ene točke. Iznašel je tudi nov način izpiranja (modus lutendi), da živo srebro ni preveč izhlapevalo. S-ov naslednik A. Hauptmann je to izpiralnico opustil. (V knjigi o Cerkniškem jezeru mu je S. očital, da je njegovo izpiralnico vpeljal v drugih rudnikih kot svojo iznajdbo). S. je z njo delal v ogrskih rudnikih (Pohlin 52). Pod njegovo upravo so v Idriji odprli več jaškov, med njimi tudi Terezijinega. — Izven službe se je S. v Idriji ukvarjal s statiko, hidrostatiko, zemljemerstvom, jamomerstvom in drugimi rudar. strokami.

S. je šele v pokoju nadaljeval že 1718–20 začeta raziskavanja Cerkniškega jezera: zanje mu je dal pobude dež. glavar Janez Kasper Kobencl (SBL I, 476–7). Izsledke 15-letnih opazovanj je objavil S. v veliko pozornost zbujajoči knjigi Gründliche Nachricht von dem in dem Inner-Crain liegenden Czirknizer See. Laybach 1758; naslovna izdaja: Graz. Verlag bey Joseph Moritz Lechner, Universitäts-Buchhandler, Anno 1761, gedruckt bey den Widmanstätterischen Erben. (12) + 236 str. + (2) + 32 bakrorezov. 80. — V franc. Le lac merveilleux ou description du Lac Czirknizen Carniole avec figures. Haag 1761; Le lac merveilleux, ou description du lac de Czirknitz en Carniole, et de ses principales singularités phisiques. Tirée de 1'Allemand de Mr de Steinberg … A Bruxelles. De l'Imprimerie Royale. M. DCC. LXI. 59 str. + 1 bakrorez. 80. V teh knjigah razpravlja mdr. o naraščanju in upadanju jezera; o dotokih in odtokih; popisuje Vranjo jamo, Suho dolico, Veliko in Malo Bobnarico ter Karlovico; našteva vrelce, ki napajajo jezero; omenja izvir Ljubljanice pri Vrhniki; opozarja na spremembe tal 1714–52, ko so nekatere jame zasuli, druge pa odprli. Imena krajev, jam, požiralnikov in voda navaja v slov. jeziku. Opisuje tudi lov na Cerkniškem jezeru, posebne lovske naprave tiste dobe, podrobno pa lov na polhe v bližnjem Javorniku ter trdi, da so polhove kožice tedaj izvažali prek Holandske v Indijo. – V knjigi je več bakrorezov. Vse slike je narisal verjetno S. in tudi v baker vrezal sam vsaj nesignirane (Ms 1044, Stemberg) ali pa je bakroreze napravil Jožef Weinmann iz Lj. (dva signiral; V. Steska, DS 1915, 356).

S. je bil tudi sicer dober risar in slikar. Večinoma je slikal z oljnatimi barvami. Nekaj njegovih slik je bilo nekdaj v polhograjskem gradu, ena visi v NarG. Naslikal je sv. Egidija za Višnjo goro (ž. c.). – L. 1716 je izdelal in sam vrezal v baker zemljevid Kranjske, ki pa o njem že Erberg trdi, da je »postal zelo redek« (Versuch 242, 298; Ms 1044). – Po postavi veliki S. je bil menda slov. rodu (Arko 92); sodobnikom je veljal kot pameten, razsoden, plemenit in izredno delaven človek. Za zasluge sta mu bila podeljena naslov dvor. komornega svetnika in zlata kolajna. – Prim.: mrl. šenklavške matice (napačna beležka, da je S. u. v 91. letu starosti); Dimitz IV, 187; Erberg 94, 194, 242 (Steinberg), 274, 280, 298, 313 (Stemberg); Gruden 936 (Stemberg); Pohlin 52; Thalberg, Erzählungen der Zeitgenossen (KapALj); isti, Lebensbeschreibungen (ib.); Strahl 20, 44–5; Valvasor XI, 552; K. Deschmann, Jh. Ver. krain. Landesmus. 1856, 2; P. Hitzinger, Das Quecksilber-Bergwerk Idria. Lb. 1860, 33; MMK 1862, 41; BK 1864, 10; MHVK 1889, 272–4; Konrad Črnologar, MMK 1902, 126–8 (opis dela Gründliche Nachricht); P. v. Radics, Gesch. d. Jagd in Krain u. Franz Anton v. Steinberg … Lb. 1910, 26–38 (s sliko); V. Steska, DS 1915, 261–2, 355–7 (s sliko); isti, ZUZ 1923, 7–8; isti, M 1924, 304; M. Arko, Zgod. Idrije. Gor. 1931, 9, 22 (slika), 91, 92, 97, 119; Narodopisje Slovencev. I, II, kazalo; R. Savnik, Acta carsologica 1955, 8; I. Mohorič, Rudnik živega srebra v Idriji. Idrija 1960, 433, 435. – Slika: Erberg, Sammlung von Portraiten … št. 51 (fotokopija v NUK, Ms 1044). I. R.

STEINBERG (STEMBERG) Franc Anton, zemljemerec in slikar, r. 28. okt. 1684 na Kalcu pri Zagorju na Krasu graščaku Volku Ernestu, u. 7. febr. 1765 v Lj. Po prodaji graščine se je družina preselila v Cerknico, ko je bil S. tri leta star. Prvo izobrazbo je verjetno prejel doma, gimn. je obiskoval pri jezuitih v Lj. in na Dunaju in nato potoval po Nem. in It. Do 1720 je živel v Cerknici, se potem preselil v Lj.; bil je 1712–24 uradnik ces. dvorne blagajniške in rudar. komisije, nato preiskovalec gozdov, cest, morja na Reki in nadzornik dežel. cest na Kranjskem. 1724 je bil imenovan za ces. upravitelja idrij. rudnika, se upokojen 1747 vrnil v Lj. in tu bival do smrti. - Kot nadzornik dežel. cest jih je 1718 začel urejati in izboljševati. Pod njegovim nadzorstvom so uredili ceste proti Gor., Trstu in Reki. 1723 je S. izdelal vzorno navodilo za gradnjo in ohranjevanje cest, še mnogo let veljavno v Avstr. in tujini. - Preiskoval je tudi plovnost rek v slov. pokrajinah. Meril je s svinčnico globino strug ob srednje veliki vodi Ljubljanice, Save, Savinje, Rogatnice (pritok Dravinje), Sotle in Dravinje. - Ko je S. postal upravitelj idrij. rudnika, je do podrobnosti izdelal model rudnika: Idmographia Metalli fodinarum Hydricarum mechanica, ga opremil s seznamom vseh označenih krajev in z raznimi pojasnili (gl. priznanja v F. Burmann, Magnalia Dei. Wolfen-büttel, 173; F. X. Mayer, Das Neuste von der Zeit. Frankf. u. Leipzig 1731). 1728 je izumil novo napravo Universal-Geometricum; z njo je lahko natančno narisal vse, kar je bilo videti z ene točke. Iznašel je tudi nov način izpiranja (modus lutendi), da živo srebro ni preveč izhlapevalo. S-ov naslednik A. Hauptmann je to izpiralnico opustil. (V knjigi o Cerkniškem jezeru mu je S. očital, da je njegovo izpiralnico vpeljal v drugih rudnikih kot svojo iznajdbo). S. je z njo delal v ogrskih rudnikih (Pohlin 52). Pod njegovo upravo so v Idriji odprli več jaškov, med njimi tudi Terezijinega. - Izven službe se je S. v Idriji ukvarjal s statiko, hidrostatiko, zemljemerstvom, jamomerstvom in drugimi rudarskimi strokami. - S. je šele v pokoju nadaljeval že 1718–20 začeta raziskavanja Cerkniškega jezera: zanje mu je dal pobude dežel. glavar Janez Kasper Kobencl (gl. Cobenzl, PSBL I, 190–92). Izsledke 15-letnih opazovanj je objavil S. v veliko pozornost vzbujajoči knjigi Gründliche Nachricht von dem in dem InnerCrain liegenden Czirknizer See, Laybach 1758; naslovna izdaja: Graz. Verlag bey Joseph Moritz Lechner UniversitätsBuchhändler, Anno 1761, gedruckt bey den Widmanstätterischen Erben. (12) + 236 str. + (2) + 32 bakrorezov. 8°. - V franc. Le lac merveilleux ou description du Lac Czirknizen Carniole avec figures, Haag 1761; Le lac merveilleux, ou description du lac de Czirknitz en Carniole, et de ses principales singularités phisigues. Tirée de l'Allemand de Mr de Steinberg... A Bruxelles. De l'Imprimerie Royale. M. DCC.LXI. 59 str. + 1 bakrorez. 8°. V teh knjigah razpravlja mdr. o naraščanju in upadanju jezera; o dotokih in odtokih; popisuje Vranjo jamo, Suho dolico, Veliko in Malo Bobnarico ter Karlovico; našteva vrelce, ki napajajo jezero; omenja izvir Ljubljanice pri Vrhniki; opozarja na spremembe tal 1714–52, ko so nekatere jame zasuli, druge pa odprli. Imena krajev, jam, požiralnikov in vodá navaja v slov. jeziku Opisuje tudi lov na Cerkniškem jezeru, posebne lovske naprave tiste dobe, podrobno pa lov na polhe v bližnjem Javorniku ter trdi, da so polhove kožice tedaj izvažali prek Holandske v Indijo. - V knjigi je več bakrorezov. Vse slike je narisal verjetno S. in tudi v baker vrezal sam, vsaj nesignirane (Ms 1044, Stemberg), ali pa je bakroreze napravil Jožef Weinmann iz Lj. (dva signiral; V. Steska, DS 1915, 356). - S. je bil tudi sicer dober risar in slikar. Večinoma je slikal z oljnatimi barvami. Nekaj njegovih slik je bilo nekdaj v polhograjskem gradu, ena visi v NarG. Naslikal je sv. Egidija za Višnjo Goro (ž. c.). - 1716 je sam vrezal v baker zemljevid Kranjske, ki pa o njem že Erberg trdi, da je »postal zelo redek« (Versuch 242, 298; Ms 1044). - Po postavi visoki S. je bil menda slov. rodu (Arko 92); sodobnikom je veljal kot pameten, razsoden, plemenit in izredno delaven človek. Za zasluge sta mu bila podeljena naslov dvor. komornega svetnika in zlata kolajna.

Prim.: Ivan Rakovec, S. F. A., SBL III, 460–61 in tam nav. liter. (članek je posnet po njem).

Svk.