Steidler, Ulrik (1500–1563)

Steidler (Steidlerus, Steudeler, Steudler, Steydler, Steydlerus) Ulrik, doktor medic. in filoz., r. 1500 v Lj., u. 8. apr. 1563 verjetno v Clcu. Bil je vpisan (od zim. sem. 1523) na univ. v Leipzigu in tu postal (28. dec. 1531) magister artist. fak. Predaval je na njej kot kandidat za viš. akad. stopnje: dialektiko po Cezariju iz Jülicha (zim. sem. 1532); »novae logices« (let. sem. 1532, zim. 1532–3); philosophia naturalis (let. sem. 1533); moralno filoz. (zim. sem. 1533–4). L. 1535 (17. sept.) je bil sprejet v univ. prof. zbor in predaval »vetera ars« (let. sem. 1536); matem. (zim. sem. 1539–40); dialektiko po Cezariju iz Jülicha (let. sem. 1540). Bil je rektor univ. (let. sem. 1536 in 1540) in dekan artist. fak. (zim. sem. 1538–9). L. 1540–1 (zim. sem.) je vzel slovo od fak. verjetno, ker se je kot rektor v svojem govoru poleti 1540 ob tedanjih verskih sporih preočitno zavzel za papeža in njegovo stranko, kar je zbudilo nevoljo. Pozneje je bil fizik dežele Kor. Njegov nagrobni spomenik z grbom (frontalno upodobljen orel z razpetimi krili, stoječ na veji) je vzidan v juž. steno mest. ž. c. v Clcu. — Njegov nečak je Tobija S., lekarnar 1600 v Nov. mestu, 1606 v Clcu in 1615–6 tu župan, 1624 povzdignjen v plemiški stan. – Prim.: G. Erler, Die Matrikel der Universität Leipzig, I, Leipzig 1895; II, Leipzig 1897, (Codex diplomaticus Saxoniae regiae, 2. Hauptteil, zv. 16 in 17); Otto Kirn, Die Leipziger theolog. Fakultät in fünf Jahrhunderten. I, Leipzig 1909, 40; Acta rectorum universitatis studii Lipsiensis 1528–59. Lipsiae 1859 (izd. F. Zarncke); Franc Minařik, Kron 1940, 109 (s podobo nagrobnika). M. Kos