Stefančič, Ante (1896–1972)

Stefančič Ante (Štefančič Anton), veterinar, zgodovinar veterinarstva, r. 25. maja 1896 v Budanjah pri Vipavi malemu kmetu in čevljarju Antonu in Frančiški r. Krašna, živi v Gornjem gradu. Obiskoval je osn. šolo v r. kraju in Gor., 6 razr. gimn. (1909–15) v Kranju, kjer je sodeloval v dij. organizaciji Preporod. Med 1. svet. vojno se je 1915 predal Rusom v Galiciji, kot jsl prostovoljec prispel preko Murmanska, Anglije, Francije in Grčije v Bitolj, kjer je 1918 maturiral. Veterinarstvo je študiral 1919 v Zgbu, potem na Dunaju in v Lvovu ter tu 1924 dipl. Služboval je kot okraj. veterinar v Gornj. gradu (1924–7), Krupnju (1927–30), Šabcu (1930-1), Odjacih (1931–9) in Bihaću (1939–41), se potem umaknil v Lj. ter tu služboval pri tržn. nadzorstvu (1941–2) in Prevodu (1942–5). Od 1945 je bil okrož. veter. v Mrbu, 1946–9 pomočnik načelnika veter. odd. pri Ministr. za kmetijstvo in gozdarstvo LRS v Lj., od 1949 referent za higieno živil žival. izvora pri CHZ, LRS. L. 1956 je v Zgbu branil disertacijo Začetek in razvoj veterinarstva na slov. ozemlju do 1. svet. vojne, bil 1956–8 predavatelj na Fak. za agronomijo, gozdarstvo in veterino v Lj. za zgod. veterinarstva in higieno živil. objektov, 1961 kot viš. veter. svetnik upok., a ostal higienik pri Republ. sanit. inšpekciji in pri Zavodu SRS za zdravstv. varstvo v Lj. — Zastopal je slov. veterinarje na mednarod. kongresih v Stockholmu (1953), Göttingenu (1955), Utrechtu (1956) in Baslu (1961); z referati je sodeloval na jsl kongresih v Opatiji in Zgbu (1953), Bgdu (1956), Subotici in Lj. (1957). L. 1966 je bil izvoljen za izred. prof. za zgod. veterinarstva na veter. odd. Biotehn. fak. in za zaslužnega člana Zveze društev veterinarjev in veterin. tehnikov, 1956 je bil odlikovan z redom dela 2. stop.

S. je izdal: živalske nalezljive bolezni in njih zatiranje. 1946 (Knjižn. KmG 1); Živalske kužne in nalezljive bolezni. Lj. 1948 (Knjižn. Drž. zavarov. zavoda); Pridobivajmo zdravo mleko. Lj. 1952 (CHZ); Goveja tuberkuloza na Danskem in v Sji. Lj. 1953 (s Christiansenom, CHZ); Koline. Lj. 1956. I. del. (Centr. zavod za napredek gospodinjstva). – Napisal je vrsto strok. člankov s področja veterine, živinoreje in veter. higienike v od njega pobudenem strok. glasilu Živinorejec (od 1951 dalje) ter v publikacijah: PČZ (od 1950 dalje), Koledar KmK, Kmečki dom, Mali gospodar, SČ idr.; biografije Skale Otmar, Stupar Josip (Živinorejec 1951, 32, 285–6), Jožef Samec (Vet. glasnik 1963), Jure Podravčič, Zavrnik (ib. 1964). — S. je prvi slov. veterinar, ki je sistematsko zbiral podatke o zgod. slov. živinoreje in veterinarstva ter jih objavil: Slov. živinoreja v 19. stol. (s slikami, Živinorejec 1951, št. 1–4); Steklina ter njeno preprečevanje v Sji nekoč in danes (PČZ 1950); Veterinarstvo u Sji (kratak istor. osvrt, Veter. Glasnik 1954). Sintezo svojih raziskavanj je podal v knjigi Začetek in razvoj veterinarstva na Slovenskem do prve svetovne vojne. Lj. 1966. — Prim.: Zavrnik Fran I., SPor 1946, št. 184; L. Kiauta, PČZ 1956, 30–2 (s sliko); Objave univerze v Lj. 1957, št. 6, 28–9 (z bibliogr.); Delo 1966, št. 145 (s sliko); osebni podatki. *

STEFANČIČ Ante, veterinar, r. 25. maja 1896 v Budanjah, u. 19. avg. 1972 v Gornjem Gradu. Oče Anton, čevljar, mati Frančiška Krašna. Osn. š. obiskoval v domačem kraju in v Gor., gimn. v Kranju (1909–15). V dijaških letih je delal v organizaciji Preporod. Maturiral je 1918 v Bitolju, potem ko se je kot avstrijski vojak udeležil prve svet. vojne (ruski ujetnik, jsl. prostovoljec, vrnil se je na jsl. ozemlje preko Murmanska, Angl., Franc. in Grčije). Veterino je študiral v Zgbu, potem na Dunaju in končno Lvovu, kjer je diplomiral (1924). Služboval je v Gornjem Gradu, Krupnju, Šabcu, Odjacih in Bihaču, od koder je med drugo svet. vojno prišel v Lj. Po vojni je služboval v Mrbu, potem v Lj. na Ministrstvu za kmetijstvo, nato pa od 1949 pri centralnem higienskem zavodu prav tam. 1956 je branil na zgb. U doktorsko tezo o zgod. veterinarstva na Slovenskem, deset let zatem je izšla v Lj. pod naslovom Začetek in razvoj veterinarstva na Slovenskem do prve svetovne vojne. V letih 1956–58 je predaval na lj. U zgod. živinozdravstva in higieno živilskih objektov. 1961 se je upokojil, 1966 je bil izvoljen za izr. univ. prof. za zgod. veterinarstva na lj. U. Napisal je celo vrsto člankov za strok. publikacije in glasila. Samostojno je objavil Živalske nalezljive bolezni in njih zatiranje (Lj. 1946); Živalske kužne in nalezljive bolezni (Lj. 1948); Pridobivajmo zdravo mleko (Lj. 1952); Goveja tuberkuloza na Danskem in v Sloveniji (Lj. 1953; v sodelovanju z M. J. Christiansenom); Koline (Lj. 1956); izdal je 1966 tudi univ. učbenika Uvod v veterinarstvo in Kratek pregled zgodovine veterine. Z referati je sodeloval na domačih in mednar. kongresih (Opatija in Zgb 1953, Bgd 1956, Subotica in Lj. 1967; Stockholm 1953, Göttingen 1955, Utrecht 1956, Basel 1961). Prejel je več priznanj in bil član raznih strok. organizacij. S. je bil prvi, ki je sistematično raziskoval zgod. slov. veterine.

Prim.: SBL III, 456–57; SPor 23. nov. 1956; Delo 23. avg. 1972; D. Mušič, ZdrV 41/1972, 530; M. Dolenc, Acta hist. med. stom. pharm. vet. (Bgd) 25/1985, zv. 1–2, 122–23.

A. Pr.