Stariha, Janez Nepomuk (1845–1915)

Stariha Janez Nep., naselbinski organizator, slov. škof v Ameriki, r. 12. maja 1845 v Sadinji vasi pri Semiču malemu kmetu Janezu in Ani r. Judnič, u. 27. nov. 1915 v Lj. Obiskoval je 1858–66 franč. gimn. v Nov. mestu; 1866 so ga kot osmošolca vpoklicali k vojakom in poslali v Lombardijo. V bitki pri Custozzi je dosegel srebrno medaljo, povišanje v činu. Ker je pa želel postati duhovnik, se je tajno izmaknil iz armade in si pridobil sredstva za prevoz ter z jadrnico po 57 dneh vožnje dospel v New York 11. maja 1867. V Wisconsinu je delal na farmi in ko si je nekaj prihranil, se je zaradi šolanja obrnil na rojaka in bivšega sošolca v niž. gimn. Janeza Vertina, poznejšega škofa v Houghtonu. Po uspelem posredovanju in preskušnjah v semenišču v Milwaukeeju ga je škof Ign. Mrak (SBL II, 158) že 1869 posvetil za mašnika. Dodelil mu je župnijo Negaunee, kjer se je S. med Irci in Francozi kmalu znašel, le podnebje mu ni prijalo. L. 1871 si je izprosil sprejem v škofijo St. Paul, Minn. Ob kratkem upravljanju župn. Marystown se je tako izkazal, da so mu 1872 zaupali večjo župnijo Red Wing ob Mississippiju. Tu je v 7 letih zgradil novo cerkev s farno šolo, na zunanjih postajah pa še tri druge cerkve. L. 1883 ga je škof pozval v St. Paul, da tu v nastajajočem mest. okraju zgradi novo cerkev in šolo. S. je nalogo izvedel ter pripomogel, da se je smiselno uredil pomemben mest. okoliš. Ko je škof preskusil njegovo preudarnost in podjetnost, ga je 1890 imenoval za svojega general. vikarja. Ko je nastala v South Dakoti nova škofija s sedežem v Lead City, je postal S. 6. avg. 1902 njen prvi škof. Kraj in škofij. ozemlje je moral šele kultivirati, pri čemer je S. imel mnogo truda z Indijanci, pomoč pa pri Slov., ki so se v zaupanju na škofa tod naseljevali. Do 1907 je S. sezidal že 23 cerkva, a prehudi napori so mu izčrpali moči. Začel je ponovno bolehati in začutil je, da ne bo mogel več v polni meri opravljati prevzetih dolžnosti. Možato se je 7. marca 1909 odpovedal škofiji, jo izročil nasledniku in se še i. l. vrnil v domovino, ki jo je obiskal že 1882, 1889, 1894 pa da si ozdravi glasilke (cesar mu je spregledal dezertacijo). Naselil se je v Lj., si tu kupil hišo (sed. Ul. talcev 18) in se docela odtegoval javn. nastopanju. Imel je naslov škofa antipatridskega (od 1909). – Prim.: KMD 1902, 48, 49 (slika); DS 1907, 221 (slika); Catal. cleri dioec. Labac. 1910, 35; 1916, 184; Trunk J. M., Amerika in Amerikanci. Clc 1912, 527–8, 590–2 (slika 591); IG 1915, št. 15, 145 (s sliko); Bg 1916, 28; Lj. škofij. list 1916, 184; Družin. pratika 1917, Novi grobovi (s sliko); Velika pratika 1917, 118; Jaklič, Slov. misijonarji, Baragovi nasledniki. 1931, 54–8 (s sliko). Mkč.