Stanovnik, Aleš (1901–1942)

Stanovnik Aleš, polit. delavec in pravnik, r. 17. jul. 1901 v Horjulu posestniku Janezu in Mini r. Sedej, ustreljen kot talec 2. jun. 1942 v Lj. Obiskoval je osn. šolo v r. kraju (1.–2. razr.) in Lj. (3.–4. razr. na Ledini), gimn. (1911–9) v Lj. (1. razr. na II. drž., 2.–3. v škofovih zavodih, 4.–8. na lj. I. drž.; mat. 1919). Študiral je od jeseni 1919 na Eksportni akad. na Dunaju, od jeseni 1920 pa pravo v Lj. (1925 dipl., 1926. prom.). Bil je odvet. pripr. pri bratu Iv. Stanovniku (gl. čl.) v Lj., po odvet. izpitu 1930 pa je odprl lastno pisarno na Jesenicah. S-a je še dijaka zajelo socialno, iz Krekove (SBL I, 559–65) tradicije zraslo, od l. 1924 v poglobitev religioznega življenja usmerjeno mladinsko t. i. križarsko gibanje, ki je s svojo samostojnostjo in kritičnostjo zbudilo nasprotovanje dela kat. hierarhije in polit. vodstva SLS. S. je postal član akad. društva Zarja in preds. Akad. Orla, kjer so se zbirali tisti čas najbolj delavni in uporni kat. akademiki. Udeležil se je raznih taborov kat. akademikov. S. se je resno pripravljal na delo v politiki. Le-ta mu je bila »skrb, za popolnjevanje splošne blaginje, dejavnost, ki posega najgloblje v življenje posameznika in družbe«. Politik naj bi imel predvsem temeljito splošno znanje. Polit. znanost je pojmoval kot »celokupnost vse države kot najvišje polit. tvorbe tikajočih se ved: državno- in narodnopravne, narodnogospodarske, narodnopsihološke, sociologije, zgodovine in zemljepisa«. Politiki je pripisoval celo umetniški značaj, ki naj bi se kazal v njeni taktiki. Kot odvetn. kandidat v Lj. je postal pravni svetovalec Jsl strok. zveze (JSZ), ki je z njo že prej sodeloval; izvoljen je bil v njeno nadzorstvo in mu predsedoval še dve leti po preselitvi na Jesenice. V jeseniškem delav. okolju so se S-ovi nazori še jasneje izoblikovali. Spoznal je nujnost skupnega boja delavcev proti social. zatiranju in da svetovnonazorske razlike pri tem ne smejo biti ovira. Pred očmi mu je bila Zveza delav. ljudstva in njena zmaga pri lj. občin. volitvah 3. dec. 1922. Postal je glavni polit. organizator kat. levice na Slov. V nar. pogledu mu je bil cilj zedinjenje vseh Slovencev v slov. državi, vključeni v jsl zvezi. Da bi se čimbolj seznanil z vprašanji zamejskih Slovencev, je vsako leto kot turist potoval po Primorskem in večkrat po Kor. Stalno je poudarjal in v vsem svojem polit. delu dosledno zastopal mnenje, da je v boju proti social. in narod. zatiranju nujna zveza tudi s kmeti. L. 1934 se je S. seznanil z vodilno osebnostjo komunistov jeseniškega kota, žerjavovodjo železarne Vencljem Perkom, s katerim sta odslej lojalno in prijateljsko sodelovala. Pridružil se jima je tudi dr. Ivo Štempihar. To zavezništvo je vzdržalo vse težave, ki jih je imel zaradi tega S. v kat. polit. taboru, Perko pa v Zvezi kovinarjev Jsle (Savez metalskih radnika Jsle—SMRJ). Hkrati je predvsem S-ova stvarna zavzetost in požrtvovalnost omogočila glasilu JSZ, Delav. pravici, nadaljnje izhajanje. Izmed akcij, ki sta jih S. in Perko skupaj zasnovala, je med ljudstvom močno odmevala tudi akcija za klinično bolnišnico v Lj., razen te pa še akcija za univ. knjižnico in popolno medic. fak. Z vstopom SLS v JRZ l. 1935 je prišlo do končnega preloma med vodstvom SLS in kršč. socialisti, s tem pa še do ožjega sodelovanja s komunisti. Za tiste, ki po tem prelomu niso več mogli dobiti posojila v klerikalni Hranil. in posojil., so ustanovili S. in njegovi sodelavci Okraj. hranil. in posojil. na Jesenicah. S. je podpiral predlog komunistov in delal za ustanovitev medstr. akcij. odbora (MAO), ki so ga tvorile sindikalne organizacije SMRJ, JSZ in NSZ na Jesenicah. Ustanovljen je bil medstrok. akcijski odbor (JSZ, Narodna strokovna zveza in SMRJ). S. je bil med ustanovitelji tekstilne zadruge v Otočah, ustanovljene za delavce, ki so po štrajku tekstilnih delavcev 1936 izgubili delo. Pri občin. volitvah 25. okt. 1936 je S. kot nosilec delav. opozicionalne liste zaostal za JRZ le z 18 glasovi. Zmagalo pa je delavstvo na Kor. Beli in izvolilo Perka za župana. Da bi preprečili zmedo med delavstvom, ko je KID 30. nov. 1936 odpovedala kolektivno pogodbo in 7. jan. 1937 začela izdajati Tovarniški vestnik, so organizacije SMRJ, JSZ in NSZ Jesenic in Javornika ustanovile konzorcij (predstavnik je bil S-ov družabnik Miha Potočnik, SBL II, 464) in začele izdajati »svobodno glasilo delavstva KID« Naš kovinar (23. jan. 1937 do 28. maja 1939; uredn. št. 1–5 Miro Jeršič, št. 6–87 Marijan Brecelj). Glavni pobudnik in podpornik tega lista je bil S., komunisti so v njem mnogo pisali in skrbeli za razpečavanje. Ko je zaradi raznih težav, tudi zaradi naraščajočega pritiska, bilo treba list ustaviti, je v zadnji št. izšel poseben članek, da gre le za začasno prekinitev in da se je treba pripraviti »za novo in verjetno najtežjo borbo«. Med obiskom pariške razstave l. 1937 se je S. seznanil tudi s Kardeljem. V formiranju združene opozicije jsl narodov proti filofašističnemu režimu Stojadinovića je bil član ožjega akcijskega odbora. Pri državnozborskih volitvah 11. dec. 1938 je S. s Perkom kot namestnikom kandidiral za združeno opozicijo v radovljiškem okraju.

Po nacist. okupaciji Gorenj. so v zač. maja 1941 S-a prijeli, ga odvedli najprej v Begunje, odtod pa v zbirališče za prisilno izseljene, v Šentvid, kjer so ga zaposlili kot pisarja kartoteke. Takoj je dobil stik s kršč. socialisti v Lj. Dne 6. jul. so ga z drugimi izseljenimi Slov. odpeljali v Srbija. Toda že po nekaj dneh se je umaknil in sredi jul. 1941 z legit. Rdeč. križa pobegnil v Lj. Takoj se je vključil v OF slov. naroda in bil izvoljen v njen vrhovni plenum. Bil je tudi član okrož. odbora OF Lj. Razvil je živahno dejavnost (T. Fajfar, SPor 1952, št. 129). Ker so mu nasprotniki stregli po življenju, se je umaknil v ilegalo, a ves čas zelo intenzivno delal. Dne 24. apr. 1942 je italij. okup. oblast izdala odlok o streljanju talcev. V maju 1942 je vodstvo OF odšlo na osvobojeno ozemlje, kamor naj bi bil odšel tudi S., toda 22. maja ga je policija izsledila in zaprla. Dne 2. jun. nato je bil S. še s petimi drugimi kot talec ustreljen. Zadevni razglas vis. kom. za Lj. pokrajino in pov. XI. armadnega zbora v S 1942, št. 128, omenja troje dejanj slov. osvobodilnega boja, zaradi katerih je bilo ustreljenih 2. jun. 1942 6 talcev (ne da bi njihova imena tudi naštel): »izropanje« nekaj hiš in ustrelitev treh oseb v Rašici 24. maja, obstreljevanje dveh vlakov pri Dobrepoljah 24. maja ter ustrelitev dr. Lamberta Ehrlicha (SBL I, 150–1) in akad. Rojica v Lj. 26. maja. S. je u. pogumno, zvest svojemu krščan. prepričanju in prepričanju o nujnosti skupne fronte s komunisti v osvobodilnem boju proti okupatorjem. — S. je pisal polit, teoret. članke v Križu na gori 1924, 85–7 (Akademik in politika); Delav. pravici 1940, št. 12 (J. Gostinčar je slov. ponos); ib. 1930, št. 35 in 36 (Panevropa); ib. 1938, št. 1 (Delavstvo in slov. polit. ideali); ib. 1938, št. 6 (Narodni voditelji, delavstvo in demokracija); in Našem kovinarju. Na S-ovo pobudo je pisalo več avtorjev nedokončan podlistek Iz Slovenije v Dravsko banovino, 20 let slov. politike v Delav. pravici 1937, št. 46–52; 1938, št. 1–6. — Prim.: bibliografski odd. NUK; Križ na gori 1924–7; Delav. pravica 1928–41; Naš kovinar 1937–9; Tovarniški vestnik 1937–41; Marijan Brecelj, Tone Fajfar, Joža Vilfan, SPor 1945, št. 35 (s sliko); 1952, št. 129 (s sliko); Edvard Kocbek, ib. 1946, št. 127; LdP 1946, št. 128; Juš Kozak, Lesena žlica 1947. I., 241–56; Metod Mikuž, Pregled zgod. NOB v Sji. I., 1960, II., 1961, kazalo; osebni podatki: E. Kocbek, S. Kovač, V. Perko, J. Pokorn, M. Potočnik, Iv. Stanovnik, Marinka Stanovnik, J. Vilfan, L. in S. Žumer in M. Brecelj. L. U.