Stanonik, Franc (1841–1918)

★

4. november 1841

Suha, Slovenija

†

29. december 1918

Gradec, Štajerska, Avstrija

Ime

ime:

Stanonik Franc

Poklici ali dejavnosti

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi602457" corresp="sbl-text.xml#sbl03195" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi602457/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Franc</forename>
            <surname>Stanonik</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#teolog"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#duhovnik"/>
          <birth>
            <date when="1841-11-04">4. nov. 1841</date>
            <placeName>
              <settlement>Suha</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.1642699 14.3243748</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="1918-12-29">29. dec. 1918</date>
            <placeName>
              <settlement>Gradec</settlement>
              <settlement xml:lang="de">Graz</settlement>
              <region>Štajerska</region>
              <country>Avstrija</country>
              <geo>47.070714 15.439504</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Slovenski biografski leksikon

Stanonik Franc, teol. pisatelj, r. 4. nov. 1841 na Suhi pri Škofji Loki, u. 29. dec. 1918 v Gradcu, pok. v Stari Loki. V Lj. je obiskoval gimn. (1853–60; mat. 1860), kjer je kazal izredno nadarjenost in veljal za »monstrum scientiarum«, ter študiral teol. (ord. 1864). Bil je kaplan v Stari Loki do 1868 ter kljub bolehnosti opravil z izvrstnim uspehom teol. rigoroze na univ. v Gradcu (prom. 3. febr. 1869); jeseni i. l. je pri konkurzu za stolico dogmatike na tamkajšnji univ. prekosil tri tekmece. Kot naslednik Slovenca Jož. Tosija, ki je odšel na dunaj. univ., je bil S. 7. dec. 1869 imenovan za red. prof., kar je ostal do 1913. V najboljših moš. letih je zaradi prenapornega dela skorajda oslepel. Pustiti je moral pisateljevanje, strok. slovstvo pa je zmeraj zasledoval: njegovi slušatelji so mu brali vsak dan po več ur, njegov nenavadni, do zadnjih let zvesti spomin pa je ohranjal tudi podrobnosti. – Napisal je: Zur Reform der theol. Studien in Oesterreich. Graz 1873; Dionysius Petavius. Ein Beitrag zur Gelehrtengesch. des 17. Jahrhunderts. Graz 1876; Ueber den äusseren Lebensgang u. d. Schriften des Petrus Aureoli (Der Katholik. Mainz 1882, 315–28, 415–27, 479–501); 26 deloma dolgih člankov dogmatične in slovstvenozgod. vsebine (Wetzer u. Weltes Kirchenlexikon I–VI. Freiburg im Breisgau 1882–92). – Prim.: Krones 192, 586, 595; R. Dreiling, Der Konzeptualismus in d. Universallehre d. Franziskanererzbischofs Petrus Aureoli. Münster i. Westf. 1913, 1; B. Geyer, Theol. Revue (Münster i. Westf.) 1913, 575; J. Haring, Liter. Anz. (Graz) 1918–9, št. 5; A. Ušeničnik, S 1919, št. 3. Lkn.

Kratice in krajšave

Franc Ksaver Lukman

Lukman, Franc Ksaver: Stanonik, Franc (1841–1918). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi602457/#slovenski-biografski-leksikon (20. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Stanonik, Franc (1841–1918)

Ime

Poklici ali dejavnosti

Stanonik, Franc (1841–1918)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine