Stabej, Jože (1896–1980)

Stabej Jože, kulturnoprosvet. delavec in organizator, r. 6. marca 1896 na Prelogah (Slov. Konjice) usnjar. delavcu, pozneje rudarju Janezu in viničarki Tereziji r. Ratej, živi v Lj. Obiskoval je po osn. šoli v Slov. Konjicah klas. gimn. v Mrbu 1910–8, zaželenega študija na filoz. fak. v Lj. zaradi gmotnih težav ni mogel redno nadaljevati. L. 1918–20 je bil prosv. organizator pri raznih kult. društvih v Lj. (Slov. kršč. soc. zveza, Ljud. oder ipd.). Od 1920 je deloval v Mrbu kot tajnik Jsl strok. zveze, 1922–6 vodil Drž. posvetovalnico za delo, 1926–41 pa urad samoupravn. Okraj. zastopa, pozneje Okraj. cest. odbora. Po zasedbi Mrba 1941 je bil zaprt v Meljski vojašnici in z vso družino izseljen v cigan. naselje Ada pri Ćupriji. Po vrnitvi 1945 v Mrb je prevzel vodstvo mest. in okrožn. avtobusnega prometa, od 1947 v Lj. organizacijo viš. cestnoprometnih enot. Od 1950 se posveča znanstv. delu, od 1952 kot občasni, od 1959 kot stalni zun. strok. sodelavec Inštituta za slov. jezik pri SAZU. – S. je že kot gimnazijec izdajal dij. list Vrtnice (1912–3), Moč, Nove strune (vse v Štud. knjižn., Mrb), med dijaštvom uspešno organiziral protialkohol. delo, si prizadeval za ožje stike s hrv. dijaki in visokošolci. – Uredil je 1918 slov. del hrv. almanaha Luč (tu pisal o A. Breznikovi slovnici iz 1916), 1919 nekaj časa Naša moč, 1920 Mladost (5 številk), v Mrbu pa 1920–7 Prosvetno knjižnico in Naš dom. – Sodeloval je pri listih (hrv. Novine 1915; Luč 1916–7; Hrv. Prosvjeta 1918–9) ter v Straži in S poročal 1920–7 o SNG v Mrbu. Članke je objavil tudi v SMI, Die Selbstverwaltung, Soziale Revue ipd. Organiziral je 1927–30 predvajanje kult. filmov s kratkimi uvodn. predavanji. – Kot član (1924 41, razen 1931–5) mrb občin. sveta je: organiziral delav. in ubožno skrbstvo; skrbel za olepšanje mesta; povzdignil in organiziral mest. in okoliš. avtobusni promet; si posebno prizadeval za ustanovitev in razširitev Štud. knjižn. in preureditev mrb gradu v muzejske namene. L. 1936–41 je upravljal mrb Mest. podjetja, v občin. svetu načeloval raznim odsekom. – S tega področja je njegovo večje samostojno delo: Poročilo o desetletni dobi Okrajn. zastopa v Mrbu. 1929; Predpisi o cestah in o prometu na njih. 1935. – Na znanstv. področju je S. temeljito raziskal nastanek in razvoj slov. koledarstva (Razstava ob 400-letnici slov. koledarja, 28. jun.–20. jul. 1957 v NUK). Sodeloval s članki o čebelah (SČ 1952, 130 sl.; 1953–5); o slovarskih vprašanjih (SR 1954, 304–31; JiS 1964, 68–72); o etnografskih zanimivostih (SE 1954, 35–72; 1961, 59–66), saj je že kot deček in dijak zapisoval in zbiral ljud. pesmi in pravljice v dom. kraju. – Napisal je tudi obširno razpravo Staro božjepotništvo Slovencev v Porenju (RSAZU II, 1964). – Psevd. in šifre: Josip Rajski, Josip Ksaver, Adkvit Venisti, Joso Josta, Josta, inicialke: -jj-; Jo-Sta; J. R.; J. R. S.; J. S.; J. St.; R. Stud.; Sbj; Stj. – Prim.: Novine, Zgb 1915, št. 238; Č 1916, 279; 1917, 131; Mentor 1916–7, 227 sl.; Straža 1916, št. 36, 37; 1917, št. 73; Mladost 1919, 1920; Luč, Zgb 1921, 66; J 1922, št. 198; S 1920, št. 190; Delo 1966, št. 61 (s sliko); Knjiga 66, str. 10; osebni podatki. *