Srienc, Kristo (1910–2002)

Srienc Kristo, kor. pripovednik, narodopisec, gospodar. strokovnjak, r. 23. dec. 1910 v Podlogu (»pri Škrjancu«), obč. Libeliče posestniku in zidarju Dominiku ter Neži r. Cveteršnik, živi v Šmihelu pri Pliberku. Obiskoval je 1924–32 (odl. mat. tudi iz slov. 1932) gimn. v Clcu, kjer je njegova mat. naloga zbudila pozornost. Študiral je filoz. 1932–5 v clški bogoslovnici, teolog. 1935–8 (ord. 1938) pa v Innsbrucku. Spisal je 1937 disertacijo Das religiöse Brauchtum der Kärntner Slovenen, a zadnjega rigoroza ni mogel opraviti, ker je bil že avg. 1938 nastavljen kot kaplan v Pliberku. Od marca 1940–apr. 1941 je bil provizor župnije Št. Lipš pri Banji vasi (Ženek), potem zaprt v Clcu ter izgnan v Malto na Zg. Kor., kjer je opravljal službo do dec. 1945, ker so do tedaj lažne ovadbe preprečile vrnitev v Št. Lipš, kjer je potem ostal do konca 1958; od jun. 1949 je bil še administrator župnije Globasnica, 1959 pa postal župnik in dekan v Šmihelu nad Pliberkom.

S. je bil v gimn. duša slov. dij. gibanja; v slov. se je izuril z branjem klasikov. Napravil je nekaj odrskih poskusov, ki so jih uprizorili dijaki; zlagal in objavil je prve pesmi (Mentor) in prve črtice (Zvezda, izd. slov. dijaki v clškem Marijanišču). Kot šestošolec je za potopis slov. dijakov po Jsli dobil nagrado (Klub kor. Slov. v Lj.). V clškem bogosl. je bil predsednik Slov. akad. (zbor slov. bogoslovcev). V Innsbrucku je zbral narodopisno gradivo kor. Slovencev (izšlo kot disertacija 1937; zelo dobro ocenil univ. prof. Jungmann). Po 2. svet. vojni je delal pri nar. in verski obnovi Slov. kot govornik in pisec (Tednik, Vera in dom). Spisal je: Pastir Ciril, izvirna povest izpod Dobrača (Vera in dom, Clc 1953, št. 5–10; 1954, št. 1–10; 1955, št. 1–7; posebej kot 10. zv. družinskih večernic MD za 1956; ocena: -ro [= Vinko Zwitter], Vera in dom 1956, 75–6); Takrat na krstnico (Vera in dom 1957, 53–5), najboljša S-eva črtica; napisal jo je že kot bogoslovec (Krstnica). – S. je bil več let član Nar. sveta kor. Slov., podpredsed. MD. Slovi kot najboljši gospodar. strokovnjak med kor. slov. duhovščino, dober čebelar, vnet lovec ter navdušen smučar in planinec. – Prim.: Personalreg. d. Diözese Gurk za 1939, 1949; Spomenica obč. Žitaraves, 16. maja 1947 Interaliirani komisiji na Dunaju; Vera in dom 1953–5, 1957. Flr.