Srebotnjak, Alojz (1931–2010)

Srebotnjak Alojz, skladatelj, r. 27. jun. 1931 v Postojni lesn. trgovcu in posestniku Alojzu in Viktoriji r. Ukmar, živi v Lj. Obiskoval je v Postajni osn. šolo (1937–41). gimn. (1941–3, 1945–9 z mat.) in hkrati niž. glasb. šolo (1946–9, klavir pri Boženi Soban); v Lj. pa teoret. kompoz. odd. Sred. glasb. šole (1949–53, Jurij Gregorc; dipl. 1953), odd. za kompoz. na Akad. za glasbo (1953–8, Luc. Mar. Škerjanc; dipl. 1958) vmes še 1956–8 v Sieni, Accademia musicale Chigiana, poletne tečaje za kompozicijo (Vito Franzi) in za film. glasbo (Francesco Lavagnino). Izpopolnjeval se je (štipendija italij. vlade) 1958–9 v Rimu (skladatelj Boris Porena iz Petrassijeve šole), 1960–1 (štip. British Council) v Londonu (skladatelj Peter R. Fricker), 1963 (Prešernov sklad) v Parizu.

S-ovo skladat. delo obsega: zbore, samospeve, 2 kantati, komorne in orkestralno instrumentalne skladbe, scensko in filmsko glasbo.

Zbori mešani: (mdr. na besedila S. Kosovela) 1949: Bori (NZb 1956); 1950: Kraška jesen (NZb 1952); 1951: Pesem (NZb 1952); 1952: Temni bori (NZb 1953); Kdo je hodil (NZb 1954, nagrada 1955 Zveze del. prosv. društev Svoboda); moški: 1955: Kolona (bes. J. Menart, NZb 1956); ženski: mdr. Kraška vas (bes. S. Kosovel, NZb 1954, 1955 nagrada kot zgoraj); Malčki napotepu (Letni časi 1958). – Ostali zbori so izšli v: NZb 1954, 1956, 1957, 1960–1, 1964–6; Izbor zborov 1960; Slov. pesmarica I, 1963; Sechs mazedon. Tanz- und Liebeslieder (Rodenkirchen/Rhein 1964); Two mazedonian Folk Songs (New York 1966).

Samospevi: 1951: Ne, jaz nočem še umreti, za glas in klavir ali orkester (bes. S. Kosovel, Samospevi. Lj. 1960); 1952: Oranža, za glas in klavir (bes. O. Župančič, Štirje samospevi. Lj. 1955); 1955: Mati, ciklus pesmi za glas in godala (bes. S. Kosovel. Lj. 1960; 1956 študent. Prešernova nagrada in Diploma di segnalazione na mednar. glasb. tekmovanju »Gian Battista Viotti« v Vercelliju; izvajano na 33. svet. festivalu Mednar. družbe za sodobno glasbo [S. I. M. C.] Rim 1959); 1956: Pisma, 4 pesmi za sopran in harfo (bes. A. Gradnik. Lj. 1957); 1957: Vojne slike, za glas, violo, klavir in tolkala (bes. J. Menart, Lj. 1960); 1964: Microsongs, za sopran in 13 instrumentov, 1965 Preš. nagrada, 1966 gramofonska plošča Jugoton LPY-V-680.

Kantati: 1963: Requiem za talca (2. Kajuhova nagrada 1963); 1965: Ekstaza smrti, za mešani zbor, bariton solo in simfonični orkester (bes. S. Kosovel, 1. nagrada na Prvem festivalu jsl glasbe v radiu, Bgd 1966).

Instrumentalna in komorna glasba: mdr. 1954: Sonatina za klavir; 1955: Sonata breve za violino in klavir; Sonatina za violino in klavir (Lj. 1957); 1957: Fantasia notturna, za 3 violine, klarinet in harfo (zbirka Klub komponistov, Lj. 1958); 1960: Preludiji za harfo (Zgb 1963, New York 1966); 1961: Serenata za flavto, klarinet in fagot (Lj. 1961, 1966²; izvajano na svet. festivalu S. I. M. C. Amsterdam 1963); Invenzione variata, za klavir (Lj. 1961); 1963: šest skladb za fagot in klavir (Lj. 1965); Epitaf za violino in klavir; 1966: Druga sonatina za violino in klavir (i. l. zlata medalja na 17. mednar. glasb. tekmovanju v Vercelliju).

Za orkester: 1957: Glasba za godala; 1959: Sinfonietta in due tempi, za simf. orkester; 1962: Monologi, za flavto, oboo, rog, timpane in godalni orkester (Lj. 1963); 1963: Antifona, za sinif. orkester (Lj. 1964); 1964: Kraška suita.

Scenska glasba za drame: D. Zajc, Otroka reke; A. Camus, Kaligula; J. Osborne, Martin Luther; J. Vrhunc, Vrtiljak igrač idr. – Za celovečerne igrane filme: Akcija; Balada o trobenti in oblaku (Zlata arena za glasbo na jsl festivalu, Pulj 1961); Tistega lepega dne. – Za kratkometražne: Deset minut pred dvanajsto; Grafika človeku (nagrada na festivalu jsl kratkometr. filma, Bgd 1960); Zanigrad idr. – S. je tudi pisal o glasbi in novih delih: Tribuna 1954, št. 3, 4; PDk 1960, št. 3; Delo 1962, št. 226, 232; Koncertni list 1962–3, 8; NRazgl 1962, št. 12. – S-ove skladbe so izvajale tuje dežele: Belgija, ČSSR, Francija, Italija, Nizozemska, Poljska, Švica, Zah. Nemčija; igrali so jih še na mednar. glasb. prireditvah v Bayreuthu (1954), Berlinu (1955), Rimu in v Florenci (1959), Zgbu (1961), Amsterdamu 1963). – Prim.: R. Ajlec, NZb 1954, št. 6, glasb. knjiž. pril. 22 (s sliko); Milan Lindič, PDk 1956, št. 256 (s sliko v skupini); P. Kuret, Tribuna 1956, št. 19–20 (s sliko); Koncert. list Slov. filh. Lj. 1956–7 in ob vsaki novoizvajani skladbi; TT 1957, št. 3; J. Mesesnel, ib. 1960, št. 12 (s karikaturo); B. Levec, Tribuna 1960, št. 19–20 (s sliko); Nova Makedonija 1960, št. 4995 (s sliko); B. Loparnik, Mlada pota 1961–2, 141–2; P. Merku, Trieste (revija) 1962, jan.-febr., 9–10; D. Cvetko, The world of music 1962, jun.; Delo 1963, št. 198; 1965, št. 155; 1966, št. 130; D. Cvetko, Melos 1963, marec, apr., sept.; J. Grilc, Muzička enciklopedija, Zgb 1963; I. Petrić, Sd 1963, 370–3; Ekran 66, str. 545. Bayreuther Tagblatt 1954; La nazione italiana, 1957; Bollettino dell' Accademia musicale Chigiana, 1957, 1958, 1960; Giornale del mattino, Florenca 1959; Tempo, Rim 1959; Avanti, Rim 1959; Stadtzeitung, Bayreuth 1961; Fränkische Presse, Bayreuth 1961; The Times, 1961 (v poročilu z zgb bienala). Alc.

SREBOTNJAK Alojz, skladatelj, r. 27. jun. 1931 v Postojni. Oče Alojz, lesni trgovec, mati Viktorija Ukmar, gospodinja. Študij kompozicije je opravil na Akad. za glasbo (AG) v Lj. pri L. M. Škerjancu (1958) in se izpopolnjeval v Rimu pri B. Poreni (1958–59), v Londonu pri P. Racine Frickerju (1906–61) in v Parizu (1963). Od 1964 je predaval glasbeno-teoretične predmete na PA v Lj., od 1970 je prof. kompozicije na AG v Lj. S. spada v rod, ki je sredi petdesetih let nastopil na AG v Lj. v Klubu komponistov z vrsto tehtnih koncertov in zbirko Klub komponistov (1958); pozornost tega rodu do sodobnih snovanj v Evropi in svetu mu je omogočila, da je ujel korak z razvojem evrop. glasbe. Prepričanje o izpovedni nujnosti, temeljita strokovnost in izrazni naboj, ki so mu lastni, so zgodaj pritegnili nanj pozornost slov. in tujega glasb. sveta in mu omogočili pomenljive afirmacije do vključitve v katalog glasbene založbe Schirmer v New Yorku in drugih tehtnih založb v Evropi. - S-ovo ustvarjalno delo obsega vokalno in zborovsko glasbo, instrumentalne in komorne skladbe, orkestralne skladbe, balet v enem dejanju na lasten libreto Trobenta in vrag (1980) in filmsko glasbo. - Vokalna in zborovska glasba: Ne, jaz nočem še umreti (glas in klavir, bes. S. Kosovel, 1951); Oranža (glas in kl., bes. O. Župančič, 1952); Mati (glas in godala, bes. S. Kosovel, 1955 - študentovska Prešernova nagrada 1956); Pisma (sopran in harfa, bes. A. Gradnik, 1956); Vojne slike (tenor, viola, tolkala in klavir, bes. J. Menart, 1957); Rekvijem za talca (meš. zbor, harfa, timpani, tam-tam, bes. iz pisem na smrt obsojenih, 1963 - Kajuhova nagrada, Lj. 1963); Microsongs (glas in kom. ansambel, 1964 - nagrada Prešernovega sklada, Lj. 1965); Ekstaza smrti (meš. zbor, bariton solo, ork., bes. S. Kosovel, 1965 - nagrada Vstaje slov. naroda, Lj. 1966, in 1. nagrada Jsl. RTV, Bgd 1966); Sechs mazedonisehen Tanz- und Liebeslieder (zbor, 1965); Two Macedonian Folk-Songs (meš. zbor, 1966); Six Folksongs from Yugoslavia (meš. zbor, 1970); Naivni Orfej (meš. zbor in kom. ansambel, bes. ljudska, 1973); Tri slov. narodne (meš. zbor, 1983); Zborovske pesmi na tekste S. Kosovela (1949–88 - nagrada natečaja ZDPD Svoboda, Lj. 1955, za Kdo je hodil in Kraška vas). - Instrumentalna in komorna glasba: 3 Sonatine za violino in klavir (1954, 1966, 1968 - zlata medalja pri mednar. tekmovanju G. B. Viotti v Vercelliju 1966 za 2. Sonatino); Allegro, Corale e Passacaglia za god. kvartet (1954); Fantasia notturna za 3 violine, klarinet in harfo (1957); Five Preludes for Harp (1960); Invenzione variata za klavir (1961); Serenata za flavto, klarinet in fagot (1961); Six Pieces for Bassoon and Piano (1963); Dnevnik za klav. trio (1972); Macedonian Dances for Piano (1976); Lamento za kom. ansambel (1976); Due movimenti per chitarra (1976); Makedonska ljubavna pesem za violino in kl. (1977); Macedonian Dances za 6 piskal in tolkala (1978); Slov. ljudski plesi za violino in kl. (1982); Variacije na temo M. Kogoja za kl. (1984); Godec, ljudske viže za kl. (1988) in 3 collages za skupino glasbil: Naïf (1977), Macedonica (1978), Sprav (1981). - Orkestralna glasba: Glasba za godala (1955, rev. 1982); Sinfonietta in due tempi (1958); Monologi za flavto, rog, timpane in god. ork. (1962); Kraška suita (1964); Antifona (1964); Koncertantne epizode (1967); Concerto for Harp and Orchestra (1971 - nagrada Jsl. RTV, Bgd 1972); Koncert za violino in ork. (1975); Slovenica (1976); Makedonski plesi za god. ork. (1976); Balade (1977); Klic narave (1981); Slov. ljudski plesi za god. ork. (1982); Trobenta in vrag, suita iz baleta (1983); Rapsodica za god. ork. (1988). - Filmska glasba: Grafika človeku (nagrada Jsl. festivala kratkega filma, Bgd 1960); Balada o trobenti in oblaku (nagrada Festivala jsl. filma, Pulj 1961); Ne joči, Peter (nagrada Festivala jsl. filma, Pulj 1964); Pričakovanje, Pastirci (nagrada Festivala jsl. filma, Pulj 1974) idr.

Prim.: Raf. Ajlec, SBL III, 423–29; A. Rijavec, Slov. glasbena dela, Lj. 1979, 269–78; osebni podatki; slika v Tribuni 1960, št. 19–20.

-ù