Sprug, Oton (1724–1781)

Sprug Oton (pri krstu Matija), franč. teol. pisatelj, r. 17. febr. 1724 mešč. staršem Gregoriju in Elizabeti na Hribu v Kamniku, u. 31. marca 1781 v Lj. V šoli L. M. Raspa (SBL III, 34) so odkrili njegovo nadarjenost in ga poslali v lat. šole v Lj. (?). L. 1742 je vstopil v franč. red in tam končal gimn. ter bogosl. (ord. 1747). Opravljal je razne redovne službe, 1775–8 je bil provincial. Težišče njegovega dela je bil teol. študij. Zgodaj je postal lektor bogosl. in vodja franč. teol. šole v Lj., red mu je vzdel častni naslov »scriptor ordinis«. – Pisal je največ o problemih janzenizma in galikanizma, da prepreči vdor teh nazorov na Slovensko. Temeljni spis Antiquus et novus jansenismus quoad quinque famosas Jansenii et quasdam his proxime atfines Quesnelii propositiones theologice refutatus adiectis thesibus (rkp. v franč. knjižn. v Lj.) s trezno polemiko očrtava zgodovino janzenizma; njegova nasprotja s kat. naukom; zavrača Jansenijeva in Quesnelova načela; dokazuje pravilnost kat. učenja in odbija Jansenijeve napade na cerkv. Vodstvo. – V tisku je objavil: Historia insignis indulgentiae Portiunculae nuncupatae. Lj. 1766, 219 str.; tu obrambo zamenja že v bistvu pozitivna razlaga nauka a odpustkih; – Dissertationes dogmaticae, pet knjig; v njih je S. obdelal vsa bistvena vprašanja, ki sta jih po svoje reševala Jansenius in Quesnel. Dve od teh je tiskal S. v Lj., 3 v Benetkah, da jih izmakne cenzuri škofa Karla Herbersteina (SBL I, 303 sl.): 1.) … de paradiso terrestri et immortalitate hominis innocentis. Lj. 1769, 416 str.; 2.) … de exteriori Dei cultu. Lj. 1771, 568 str., obravnava tudi liturgične obrede in češčenje svetnikov; 3.) … de statu hominis in originali iustitia et paradiso terrestri. Venetiis 1774, 662 str. Pars I.: snovno razširjena ponovna izdaja št. 1.; 4.) … de supernaturali hominis beatitudine, inferno, purgatorio et indulgentiis. Venetiis 1775, 650 str. Pars II.; 5.) … de divina revelatione sive de Verbo Dei. Venetiis 1779, 584 str. – Te knjige so brez dvoma nudile nasprotnikom K. Herbersteina uporabna obrambna sredstva, hkrati pa mnogo pripomogle, da janzenizem na Slov. ni učil dogmatičnih zmot. – Dissertatio dogmatica (ednina!), 3 knjige: I in II zase, III in IV v eni knjigi. Venetiis 1776, se obračajo zoper galikanske ideje in razvijajo nauk o Cerkvi. In sicer: De natura, ortu et progressu verae Christi Ecclesiae. Pars prima, 321 str.; De sacris iuribus, prarogativis et facultatibus Romani Pontificis. Pars secunda, 296 str.; De sacrosanctis Ecclesiae Conciliis. De patrum Scholasticorum, Philosophorum, rationis naturalis, atque Historiae in re theologica authoritate. Pars tertia, 355 str. – S. je pisal z obilnim strokovnim znanjem, razločnim pregledom spornih problemov in s preprosto razvidnostjo. Šele iz njegovih spisov je razumljiva polemična udarnost Castula Weibla in drugih antijanzenistov na Slovenskem. – Prim.: krst. matica župnije Kamnik VII; Fr. Pokorn, Ordinacij. zapisnik II, 230 (ŠkALj); Kidrič, Zgod. 172; Benkovič, DS 1899, 300; Čebulj R., Janzenizem na Slov. Lj. 1922, 46–9; Furlan, ČZN 1926, 36–7; Spominska knjiga za 700-letni prihod oo. frančiškanov v Lj., Lj. 1933, 33–4. M. Golia+Mkč.