Sporer, Jurij Matija (1795–1884)

Sporer (Šporer) Jurij Matija, zdravnik, strok. in leposlov. pisatelj, cenzor, r. 24. febr. 1795 v Karlovcu trgovcu in mairu Josipu, u. 1. avg. 1884 na Reki. Obiskoval je osn. šolo pri franč. v Karlovcu, bil 1801–4 pri piaristih v Kiseku (Madž.), od 1804 v Zgbu in končal gimn. 1808–9 v Senju; od jeseni 1809 je študiral filoz. v Zgbu, 1810–2 na Dunaju, po očetovi želji pa še medic. (verjetno pri Berntu) ter prom. 1819. Vrnil se je v Karlovac, nato bil 1823–9 mest. in okr. fizik ter patricialni svetnik v Bakru, prvi mest. fizik na Reki in več let okraj. fizik v Splitu, 1830–9 okr. in kaznil. zdravnik v Clcu, od 1834 pa še ravnatelj babiške šole. L. 1839 je prišel v Lj. kot naslednik Jan. Ev. Schneditza (gl. čl.), bil tu gub. svetnik (od 6. jun.), protomedik, ranit. referent in ravnatelj medic: kirur. študija, 1842, 1845, 1848 rektor liceja, cenzor in ravnatelj Filh. društva. Po ukinitvi medic.-kirur. šole (1848) je zaman prosil za izpraznjena mesta na Hrv. in v Zgbu, se 1851 začasno upok. preselil na Reko in v okolico (Opatija, Kastav), bil zdravnik v tobačni tovarni Avstr. Lloyda in zasebni zdravnik v Veprincu ter Kastvu do trajne upok. 1863, Id jo je preživljal na Reki in v Opatiji.

S. - zdravnik je predvsem kot upravni higienik in nasprotnik birokratizma skušal organizirati javno zdravstvo in reševati vprašanja cepljenja proti kozam, izolacije, tuberkuloze in endemične lues v drž. okviru. V disertaciji Catarrhus genitalium pathologice et therapeutice disquisitus (1819) se je izrekel za unitaristični nauk, a z izvajanji o profilaksi vzbujal pozornost v medic. svetu. Podobne nazore izpovedujejo: Die Sauerbrunnen im Villachtale in Kärnten (Car. 1831, št. 35); Ein wohlgemeinter Rath in Bezug auf die Wiederimpfung (Revaccination) als vermehrtes Schutzmittel gegen die Menschenblatter (ib. 1832, št. 29); Versuch einer systematischen Darstellung der fieberhaften Volkskrankheiten nach medizinisch-polizeilichen Grundsätzen. 1833; Grundrisse eines vollständigen Systems der Staatsarzneikunde für Aerzte, Sanitätsbeamte … 1837; Vorträge eines alten Landarztes. 1840; Stand u. Critik der Sanitätspflege durch die Staatsverwaltung. Lj. 1849; Ueber die Aufhebung der Sanitätsreserven u. Contumazanstalten. 1856; Kako ljubežljiva majka goji tijelo i duh svomu djetetu, Neven 1858; prav tako njegova tehtna predavanja.

S. spada nekako med ustanovitelje Opatije (Vienac 1885): izbral je lokacijo, 1871 predložil načrt za zdravilišče in inhalatorije za revne bolnike; 1879 pošiljal vloge prek dr. Pachnerja na Dunaj, s spisom Inhalation (rkp.) pa dokazoval potrebo in možnost morskega kopališča za zdravljenje skrofuloze. Tik pred S-jevo smrtjo je gradnja hotela Kvarner vsaj turistično uresničila njegov človekoljubni načrt.

S. - leposlovec. Po nepomembnem poskusu (1816) klasicist. drame v nemščini ter Kopitarjevem nasvetu, naj se loti dom. gradiva, je S. brez posebnega uspeha izdajal na Dunaju 1818 Glasnik Ilirski in 1823 knjigo Almanah Ilirski; 1832–64 je pisal drame, med njimi Kastriota Skenderbeg. 1832 (začetek prev. Malavašič, N 1848, poseben list, priložen verjetno 22. ali 39. listu; nem. prev. II. Act, 3. Szene, IB 1849, 222–4, knjiga v Zgbu 1849) iz hrv. zgod., ter roman; prevajal Shakespearea, Racina in Alfierija. V želji, da bi združil juž. Slovane, je kot nekak Gajev predhodnik hotel oblikovati nov jezik, a iz različnih dialektov, zato pa ostal nerazumljiv.

V Lj. je S. kot gub. svetnik soodločal pri zasedbi veter. stolice na liceju: krepko se je zavzel za J. Bleiweisa, mu postal prijatelj; z njim je 1848 tudi politično sodeloval v Slov. društvu in bil tu 1848 podpredsed. Kot ravnatelj medic.-kirur. šole in rektor lj. liceja je S. pobudil pri dijakih in profesorjih zahtevo po ustanovitvi slov. univerze. Sestavil je peticijo (N 1848, 91, 95) na kranj. dež. stanove in mest. magistrat. Poudarjal je tudi nujnost Slovan. vseučilišč in želel ukiniti ranocelniške šole (Stand u. Critik …, 1849). Bil je jeseni 1843 do 1. dec. 1845 cenzor (za Ant. Stelzichem), potem so mu s posebnim odlokom odvzeli vsako cenzurno ingerenco. L. 1844 je sicer preprečil objavo prvotne variante Prešernove Zdravljice v N, vendar brez posebnih posledic za Prešerna.

S. je bil član proviz. dež. zbora kranj. ter odklanjal census kot osnovo za volitve vanj; 1834 je bil član Zdravn. društva v Petrogradu. – Prim.: Apih 135, 228–9 (z lit.); NE 716; PA 316; Prijatelj, KPZS I, 78; II, 43; Callisen A. C. P., Mediz. Schriftsteller-Lexikon 1830, 45; LZg 1833, št. 47; 1834, št. 62; 1836, št. 81; 1837, št. 24; Vesel, MHK 1862, 86; SN 1901, št. 269, 270; Vseučil. zbornik 1902, 22–7; A. Veble, Boj za slov. vseučilišče. Lj. 1909, 11–2; ZMS 1909, 245; Ilešič, J 1910, št. 38; isti, Rad 1918, knj. 218, 156–222; F. Šišić, Gradja 1912, 49; Sn 1916, 283; Gurlt-Wernisch-Hirsch, Biogr. Lexikon d. hervorragenden Aerzte, 1962³, Bd. 5, 373; Zgod. slov. univ. Lj. 1929, 56, 57, 61, 72; Kron 1935, 20; I. Pintar, Medikokirurški učni zavod v Lj., 1939, 72, 81–3, 84, 85, 87; A. Gspan, SR 1950, 60–1. N. P.