Spendou, Jožef (1757–1840)

Spendou Jožef, reformator avstr. šolstva, brat Antona S-a (gl. čl.), r. 24. jan. 1757 v Mošnjah, u. 16. jan. 1840 v Kirnbergu. Obiskoval je mest. šolo v Kranju, gimn. v Lj., kjer ga je učil poznejši lj. škof A. Kaučič, 1769–73 pa akad. gimn. na Dunaju, kamor ga je kot popolno siroto vzel k sebi brat Anton. S. je tu končal filoz. (prof. Jož. Ernst Meyer), poslušal eno leto pravo (prof. Martini, Hupka), se nato odločil za teol.; prof. cerkv. zgod. Ferdinand Stöger ga je sprejel kot 1. kustosa univ. knjižnice. S. se je popolnoma posvetil katehezi (učitelj Ign. Felbiger), študiral še Müllerja ter bil 1782–5 katehet v vseh štirih razr. dunaj. normalke; od 1785 podravnatelj glavn. seminarja, od 1788 prošt dunaj. metropolit. Kapitlja, 1788–816 glavni nadzornik in stolni sholar, ker je njegov prednik Jožef Anton Gall postal škof v Linzu. L. 1791 so S-a poklicali v dvor. komisijo kot člana Študij. konsesa za osn. šolstvo, od 1807 je bil vlad. svetnik, nov. 1814–marca 1816 je še s Fr. Jan. Seegerjem vodil in znatno dvignil pouk risanja na osn. šolah; 1816 je kot viš. šol. nadzornik stopil v pok., hkrati bil imenovan za prošta dunaj. kapitlja. Kot univ. kancler je 1828 promoviral Fr. Prešerna, 1838 bil odlikovan z vit. križcem Leopold. reda, 1839 odšel v Kirnberg, kjer je u.

S. je najprej pomagal Ferd. Stögerju pri njegovem delu Introductio in historiam ecclesiasticam, a zanimala ga je predvsem šola. Kot katehet je prvi pokazal, kako je treba poučevati; ob njegovih javnih izpitih ga je tedaj navzoči Van Swieten javno pohvalil. Kot podravnatelj generaln. seminarja je S. vodil bogoslovce k Sv. Ani. jim tam predaval o katehetiki, doma z njimi ponavljal tvarino. Tudi drugi generalni seminarji so morali 2–3 svojih najboljših učencev poslati semkaj na enoletno prakso. S posebno vnemo pa je S. 1788–816 vodil celotno avstr. prosvetno upravo; poskrbel za nastavitev nadarjenih katehetov in učiteljev na normalkah, za reformo ne le veroučnega, temveč vsega osnovnošol. pouka. S-ova, s Felbigerjevo, Schmidtovo in Müllerjevo izpopolnjena učna metoda naj bi razvila in izoblikovala vse človeške duševne sile. Odpravila je staro metodo izpraševanja, telesno kazen, nasprotovala duhovn. nadzorovanju šol, češ da bodo ob vnemi okrož. komisarjev šole bolj porasle. Reforme niso bile tvegane novotarije, marveč dobro pretehtani načrti: zanje se je Študij. komisija 1790 v S-ovem sporu s šlezij. in morav. šol. nadzornikom Ign. Melhofferjem krepko zavzela.

S. je sestavil: Anleitung zum Katechisieren sowohl in Schulen als in d. Kirche. 1791: katehetična predavanja, ki jih je pa pomanjkljivo napisal in objavil njegov slušatelj; Polit. Verfassung d. deut. Schulen. Wien 1806, 1817³ (S. dodal vsebinski pregled), 1844⁹, nesprem. ponat. 1847, 1857, zbirka vseh šol. predpisov; prve tri natise redigiral, 3. izdaji dodal kazalo S. kot glavni delavec v komisiji (predsed. dunaj. nadškof Sigismund Anton grof Hohenwart, sodelavec ted. vlad. svetnik in šol. referent Avg. Gruber, SBL I, 266–8). – Čitanke (sodelavec Ant. Hye, bivši katehet pri Sv. Ani na Dunaju; rkp. predložen 1813, odobren 1816), uporabljene na vseh dunaj. šolah; – Lesebuch f. Wiederholungsschulen oder d. Inbegriff d. Nothwendigsten was ein Jeder als Mitglied d. bürgerl. Ges. wissen soil. Wien 1823: zbirka postav dež. kneza, ki naj zavarujejo zdravje, lastnino ter bude spoštovanje do postave. – Napisal je številna in temeljita strok. poročila (mdr. 1789 o slabem stanju nem. šol na Štaj. z metodo memoriranja, izvzete le normalke v Gradcu in Lj.; 1810 o vplivu AUU na risar. razrede, povezane z nem. normalkami in glavnimi šolami): izboljšala so šolstvo, učit. dohodke, omogočila šol. fondu (le-ta naj bi na S-ov predlog prevzel založništvo šol. knjig in dobil podpore; S. sam mu je odstopal svoje osebne doklade) smotrno razpečavanje šol. knjig. S. je tudi popravljal po svoji zamisli sestavljene spise drugih. – L. 1838 je s svojini darom omogočil ustanovitev trivialke v Mošnjah; ustanovil je zavod za učitelj. vdove na Dunaju; pomagal drugim dobrodelnim ustanovam. – Po svojem odnosu do preroda je bil med dunaj. Kranjci daleč za Pohlinom, čeravno povezan z domovino (Matevža Ravnikarja pismena želja Kopitarju, naj le-ta posreduje pri S-u, da bi na nenem. podežel. šolah vpeljali kranj. knjige). Sicer pa je S., ki je dolgo vrsto let šolskopolit. in metodično usmerjal naše in hrv. šolstvo, po odločnem pripadništvu k jožefinizmu prekašal celo svojega prednika Galla. – Prim.: Mošnje, krst. knj. VI, 39; Dimitz IV, 219, 288; Kidrič, Dobrovský, kazalo; isti, PA 290; isti, Zgod. 263–4; Lilek II, 9–10, 59; Mal 174; SBL II, 525; Wurzbach XXXVI, 135–8; Oesterr. Biedermannskronik I, 1784, 188; Intelligenzblatt d. Annalen d. Literatur u. Kunst in d. oesterr. Staaten, 1803, Nr. 16, str. 127; Oesterr. National-Enzyklopädie V., Wien 1836, 98–101; IB 1840, 41–3; Carn. 1842, 304; Apih, LMS 1895, 205; Zschokke, Gesch. d. Metropolitan-Kapitels zum hl. Stephan in Wien. Wien 1895, 68, 305, 371, 377, 405, 415; Weiss, Gesch. d. österr. Volksschule. Graz I., II., 1904, kazalo; Viktor Steska, SU 1904, 76–9; Ilešič, P 1905, 19–20; Iv. Andoljšek, Naš začetni bralni pouk … Lj. 1960, 90, 259; Vlado Schmidt, Zgod. šolstva in pedagogike na Slov. I., 1963, 225. – Slike: Mal 153; Strakosch-Grassmann, Gesch. d. österr. Unterrichtswesens. Wien 1905, 159 (kot »ein Slowene aus Krain«); več slik v Porträtsammlung, Dunaj, Nac. biblioteka. U. M.