Spanring, Jože (1923–2010)

Spanring Jože, kmetij. strokovnjak, r. 19. maja 1923 v Dobu absolventu sadj. in vinograd. šole in delovodju na posestvu Češenik, poznej. posestniku v Laporju (Hosnica) Jožetu in Tereziji r. Ledinek, živi v Lj. Obiskoval je osn. šolo 1929–34 v Laporju, I. real. gimn. 1934–41 v Lj., bil interniran v Gonarsu in Monigu (Ital.) 1942–3, po vrnitvi 1943 mat. in začel študirati biol. na lj. univ., a so ga Nemci mobilizirali na prisilno delo do 1945; nato je nadaljeval študij na agronom. fak. v Zgbu (1949 dipl.), vmes prakticiral na posestvu Črnci (Apače) in na Žovneku. Služboval je od 1949 na kmetij. delovni zadr. Šmarje-Sap, pri plan. odd. ministr. za kmetijstvo, 1951 v JLA, i. l. postal asistent pri katedri za poljedelstvo, prakticiral 1953 šest mesecev v selekcij. zavodu v Weihenstephan-Freising, 1954 tri mesece na raziskav. zavodu Völkenrode-Braunschweig, 1957 s štipendijo International Cooperation Administration v ZDA šest mesecev na univ. St. Paul — Minnesota, Stillwater — Oklahoma, State College Mississippi. Bil je od 1961 predavatelj, 1961 in 1962 s štipendijo lj. univ. na univ. v Wageningenu (Holand.), od 1963 je docent na lj. agronom. (Biotehn.) fak. – Udeležil se je agronom. kongresa v Atlanti (Georgia) nov. 1957; mednar. kolegija za evrop. atlas kmetij. rastlin v Oldenburgu; zveznih konferenc za pridelovanje pšenice v Bohinju, Paliču, Zgbu in Osijeku. Od 1961sodeluje v skupini za proučevanje samoniklega rastlinstva v Jsli, ki je z znanstv. službo v ZDA proučila prek 1500 razl. rastlin. vrst. Od 1963 je S.: član mednar. delov. skupine za fiziol. odpornost poljščin; redakcija odbora revije Arhiv za poljoprivred. nauke; strok. kolegija Kmečki glas; od 1966 predsednik uredn. odbora lista Socialist. kmetijstvo in gozdarstvo ter republ. komisije za semenarstvo.

S. vodi osred. poskusno polje Kmetij. poskusnega centra v Jabljah, uvajanje kmetij. rastlin. Zbral je najnovejše sorte iz vseh dežel; prvi razmnožil in preskušal visokorodne sorte pšenice; selekcioniral in uvedel prvo dom. tetraploidno sorto rži OKTA, ki jo goji že skoraj vsa Sja, ter nove sorte soje, topinamburja, oljnih križnic, jarega in ozimn. ječmena, ovsa; izoliral številne inbridne linije koruze, nekaj klonov krompirja; odkril nekat. nove vzroke negat. alelopadskih vplivov znotraj iste vrste; predložil nov način grafičn. primerjav s pluvio-foto-termogrami na log-log-skali (poročal 1962 na mednar. simpoziju Gumpenstein, Avstr.; 1966 na 5. simpoziju o pšenici, Novi Sad).

Objavil je večje število znanstvenih razprav in rezultatov svojega dela mdr.: Botanika kmetij. rastlin za napredne kmetovalce, KG 1955, št. 22–30; Kolobarjenje. Lj. 1958, 40 str.; Beitrag zur Sortenfrage auf Kleingebieten …, 13. Arbeitstagung d. Saatzuchtleiter 1962, Gumpenstein 1962; Izbira sort lucerne za Sjo., Socialist. kmetijstvo in gozdarstvo (= SKG) 1962, 71–3; Poljedelska knjiga, ib. 1963, 378–80; Nova iskustva i rezultati u proizvodnji ječma i ovsa u SRS, Dokumentacija za tehnologiju i tehniku u poljoprivredi, 1964, 68 (z ing. Šilcem); Opazovanja novih pšeničnih sort v introdukciji l. 1963–4, SKG 1964, 372–3; Zrnje v luči biotehničnih analiz, ib., izr. št. 28. IV.; Opis priporočenih sort ječmena, ib., 210, 255; Poskusi s tujimi sortami jarega ječmena, ib. 1965, 198–9. — Ok. 80 člankov v: Zbornik za naučno uzdizanje studenata Zagrebačkog Sveučilišta 1949; Za naprednejše kmetijstvo 1954–6; Slov. vestnik, Clc 1955; Naša vas 1956–8; KG 1957–66; Kmečki koledar 1957–66; SKG 1962–6; Kmet. priročnik 1965; Tribuna 1965; Informator 1966; interne publikacije Kmetij. inst. Sje. Adč.