Souvan, Nada (1914–1996)

Souvan Nada r. Lampret, kostumograf, r. 4. maja 1914 v Postojni veterinarju dr. Antonu in učiteljici Berti r. Meglič, živi v Lj. Tu je obiskovala osn. šolo Mladika 1920–4, realko 1924–8 in Mest. žen. real. gimn. 1928–32 (mat. 1932), bila vpisana na filoz. fak. 1932–5 in kot izredna slušateljica na dunaj. Kunstgewerbeschule 1933–5. Tekstilne desene je risala za tovarno Jugočeska (Kranj) 1934–8, se izpopolnjevala 1937–8 v ateljejih za modo v Parizu, 1938 v Berlinu, bila 1950–1 pri Triglav filmu v Lj., od 1951 je v svobodnem poklicu. – Ilustrirala je 1930–2 Zk; bila modni risar za ŽS (1933–6), NŽ (1938), Moda AFŽ (1946–7), Maneken (1959); kreator in umetn. vodja za 10 modnih revij (1938, 1953–64); kostumograf (1950–67) za 28 filmov (slov., jsl, koprodukcija) mdr.: Kersnik, Jara gospoda 1952; Gatti, Ograda 1960; Hladnik, Ples v dežju 1961; Ribič, Pesem in pevci 1962; Tavčar-Hieng, Amandus 1965 in za 11 tujih filmov v tujini; za 47 gledal. predstav: v Lj. za Eksperimentalno gled., Mest. gled. (Anouilh, Colomba 1955; Tagore, Poštni urad 1958; Hochhut, Namestnik božji 1966); Mladin. in pionirsko gled.; Oder 57; Prešernovo gled.; SNGD (Bruckner, Elizabeta Angleška 1955), Opera (Švara, Prešeren 1954), Šentjakob. gled. (Schiller, Maria Stuart 1955; Wilde, Idealni soprog 1956; Cankar, Za narodov blagor 1957); za Celj. gled., SNG Mrb (Gershwin, Rapsodija v modrem 1955), Ljud. prosveta, SNG Trst. – Načrtala je za RTV opremo za razne programe (Jan. Bleiweis, Bob iz Kranja; Celestin, Roza; Kersnik-Jurčič, Berite Novice; Ogrinec, Kje je meja; Tomšič, Ravni pot; Vilhar, Jamska Ivanka, vse 1966) in 6 igric ob 100-letnici Slov. Gled. – Prejela je I. nagrado (Jsl olimpijski komite) in realizacijo za kroje jsl tekmovalcev za zim. olimpiado 1956. – Kot športnica je bila S-ova 1932–9 drž. rekorder v plavanju (crawl, hrbtno). – Prim.: osebni podatki; Ekran 1966, 545. – Slika: Delo 1967, št. 26, pril. RTV. *

SOUVAN Nada, roj. LAMPRET, kostumografka, modna risarka, plavalka, r. 4. maja 1914 v Postojni, živi v Lj. Oče Anton, veterinar, mati Berta Meglič, učiteljica. Osn. š. je obiskovala v Lj. (Mladika) 1920–24, nižjo realko 1924–28, Mest. žen. real. gimn. 1928–32, vse v Lj. Po maturi 1932 se je vpisala na Filoz. fak. (romanistika) U v Lj. (1932–34), a je ni dokončala. Vzporedno je študirala na Dunaju kot slušateljica Kunstgewerbeschule (Viš. š. za kostumografijo, ornamentiko in obdelovanje dragih kamnov) 1933, takoj zatem v ateljejih za modo v Parizu in Berlinu (1933–34), kjer se je izpopolnjevala tudi še pozneje. 1935 je obiskovala v Lj. slikarsko š. »Akti in portreti«, ki jo je organiziralo društvo »Probuda«, vodil pa slikar Saša Šantel. - S-ova se je začela uveljavljati že zelo zgodaj. Še kot gimnazijka (1930–32) je risala ilustracije za mlad. reviji Zvonček in Vrtec, na U (od 1934 naprej) pa tudi že tekstilne vzorce za tovarno Jugočeška v Kranju, kjer je bila potem v letih 1936, 1937 zaposlena kot slikarka tekstilnih vzorcev. To dejavnost je nadaljevala tudi še v letih 1947–50. Medtem je zgodaj sodelovala tudi kot modna risarka pri ŽS (1933–36), pozneje pri NŽ (1938), Moda AFŽ (1946–47), Maneken (1959). Bila je kreator in umetniški vodja pri 10 modnih revijah v Lj. (1938–40, 1954–64). Leta 1950–51 se je zaposlila pri Triglav filmu v Lj. kot kostumografka. Naslednje leto se je odločila za poklic svobodne umetnice-kostumografke in mu ostala zvesta do upokojitve 1964, pa tudi potem se kostumografiji ni odpovedala. V svoji dolgi kostumografski karieri (1950–68) si je zamislila in narisala osnutke kostumov za 28 domačih in 11 tujih filmov (slov., jsl., koprodukcija, nem.), pomembnejši med njimi so Jara gospoda (1952), Trenutki odločitve (1955), Dobro morje (1957), Kala (1958), Ograda (1960), Balada o trobenti in oblaku (1960–61), Družinski dnevnik (1961), Ples v dežju (1962), Pesem in pevci (1962), Zarota (1963–64), Ne joči, Peter (1964), Amandus (1965), Zgodba, ki je ni (1966, produkcija Triglav film in Viba). V letih 1956 do 1965 je delala kot kostumografka pri 7 filmih v Nemčiji. Za RTV Lj. si je zamislila in narisala opremo za razne programe in TV igre: Jan. Bleiweis, Bob iz Kranja; Celestin, Roža; Kersnik-Jurčič, Berite Novice; Ogrinec, Kje je meja?; Tomšič, Ravni pot; Vilhar, Jamska Ivanka (vse 1966); Rozman, Blaž prekrščevalec; Rupel, Zrna jutrišnjih pridelkov, Ingolič Tajno društvo PGC (1968), Niso samo rože rdeče (1968), Neznana Talija: Nušić, Krleža, Molière, Cankar (vse 1968) in šest igric ob stoletnici slov. gl. - S-ova je kot kostumografka delala tudi v vseh slov. gl., v D in O SNG v Lj. in Mrbu, v MGlj, v Mladin. gl. v Lj., v Eksperimentalnem gl. v Lj., pri Odru 57, Ljudski prosveti in Šentjakobskem gl. v Lj., v SLG v Celju, v Prešernovem gl. v Kranju, v SNG v Trstu in v gl. v Zgbu (1955–66 47 predstav). Med pomembnejše ali izredne kostumografske uspehe lahko štejemo predstave v D SNG Lj: Bruckner, Elizabeta Angleška (1955); Shakespeare, Henrik IV. (1955); O SNG Lj.: Švara, Prešeren (1954); Smetana, Prodana nevesta (1955); Wolf-Ferrari, Štirje grobijani (1955); O SNG Mrb.: Cilea, Adriana Lecouvreur (1954); Rimskij-Korsakov, Šeherezada (1955); Baranović, Srce iz lecta (balet, 1955); Gershwin, Rapsodija v modrem (1955); MGlj: Anouilh, Colomba (1955); Tagore, Poštni urad (1958); Sartre, Zaprti v Altoni (1960); Bor, Pajčolan iz mesečine (1960); Werfel, Jacobowsky in polkovnik (1965); Oder 57: Smole, Antigona (1961); SNG Trst: Salacroux, Zgodba za smeh (1957); Šentjakob. gl. Lj.: Wilde, Idealni soprog (1956); Cankar, Za narodov blagor (1957); Mladin. gl. Lj.: Djokić, Carja Trojana kozja ušesa (1956); Kent, Vodnjak želja (šest igric - 1958); Ljudska prosveta Lj.: Levstik-Kreft, Tugomer (1956); Eksperimentalno gl. Lj.: Platon, Poslednji dnevi Sokrata (1957). - Gled. kritike niso mogle mimo koreografsko najuspešnejših predstav. Pri Brucknerjevi Elizabeti Angleški je V. Predan pohvalil veliko stilno invencijo in estetski okus, za Jamarja so bili isti kostumi svojevrstno doživetje, M. Dolžan poudarja, da so vzbujali pozornost kostumi, izbrani z nenavadnim okusom in dobrim poznanjem barvnih vtisov. Domiselnost, domiselna stiliziranost, stilna vernost in enotnost so najpogostejše oznake za kostume S-ove. Vl. Golob v oceni opere Adriana Lecouvreur ugotavlja, da so kostumi S-ove in scena F. Franza sijajni in v dovoljni meri podpirajo poslušalčevo fantazijo, in dodaja, da bi brez njih opera nujno propadla. Nedeljeno priznanje so dosegli tudi kostumi v filmih Jara gospoda, Ples v dežju in Amandus. - S-ova je poleg tega tudi dobitnica I. nagrade na natečaju za kroje tekmovalcev FLRJ na XVI. olimpijskih igrah 1956. Olimpijski komite v Bgdu je sprejel njen kroj in barve za moško in žensko smučarsko obleko, pulover, naušnike in rokavice. V letih 1930–39 se je S-ova (še z dekliškim priimkom Lampret) aktivno posvečala športu, predvsem plavanju in na tem področju dosegala vidne uspehe. Od 1932–36 je bila rekorderka in drž. prvakinja v plavanju (crawl na 50, 100, 400 m in hrbtno).

Prim.: Osebni podatki; SBL III, 413; SGL III, 659–60; Ekran 1966, 545; Delo 1967, št. 26, pril. RTV s sl.; Repertoar slov. gled. 1867–1967.

LRS