Somrek, Jožef (1871–1936)

Somrek Jožef, teol. pisatelj, r. 22. jan. 1871 v Brezju pri Čadramu kmetu Matiji in Antoniji r. Rušnik, u. 22. okt. 1936 za črevesnim rakom pri svojem bratu, župniku v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Gimn. študije je S. začel 1885 v Celju po zaslugi žp. Jur. Bezenška, ki je v Čadramu zgradil novo cerkev in ki mu je tudi izposloval sprejem v dij. semenišče v Mrbu, kjer je S. šolanje nadaljeval (1893 mat.) in končal tudi bogoslovje (ord. 1897). Bil je kaplan v Vojniku 1897–8, 1899–901 v Radljah, 1902–3 v Jurovskem dolu v Slov. gor., 1904–5 v Celju. Med kaplan. službo je štud. in 1901 v Gradcu prom. (dr. teol.), 1905 so ga imenovali za ravnatelja Cirilove tiskarne v Mrbu, nato je šel na štud. potovanje v Nem., Švico in Francijo ter ob novem letu 1906 nastopil službo, kjer je ostal do 1909. V teh letih je spretno preuredil SGp in Naš dom, Südsteirische Post, katere urednik je bil, pa preimenoval v Stražo; od 1907 škofij. svetovalec za cerkv. petje, ki ga je stalno pospeševal. Med 1909–36 je bil prof. pastoralne teol., katehetike, metodike, pozneje tudi retorike na bogosl. učilišču v Mrbu, 1909–25 hkrati podravnatelj duhov. Semenišča.

V kaplan. letih je S. sestavil otroška molitvenika Prijatelj otroški (1909, 1922⁸) in Kinderherz himmelwärts (1904, 1914⁴). V letih 1906–7 je bil blagajnik tajnega konzorcija, ki je izdajal nemški, v slov. duhu pisani list Südösterr. Stimmen (2. jan. 1906–28. sept. 1907). Že od 1901, zlasti pa kasneje kot bogosl. prof. je marljivo sodeloval pri VBV. Poleg mnogih krajših prispevkov za pastoralno prakso ter knjižnih poročil in ocen je ondi objavil daljše razprave: Darine Sv. Duha (1902, 1903); Gospodova zadnja večerja (1903–4 in ponat.); Evharistična forma (1905); Važnost sv. pisma za cerkv. govorništvo (1912); Liturgija in cerkv. govorništvo (1913); Dogmatični cerkv. govori (1915). Za Spomenico ob 70-letnici lavant. bogosl. učilišča v Mrbu (1929) je prispeval razpravo Dušno pastirstvo in proletarstvo. Cerkv. pesmarica Kvišku srca (Mrb 1908; orgelska spremljava v poseb. zvezku), ki jo je S. priredil in izdal, naj bi se bila uvedla kot škofijska pesmarica, pa se zaradi notranje šibkosti ni mogla uveljaviti (prim. F. Kimovec, CG 1908, 58–60).

L. 1921 je S. ustanovil v Mrbu Podravsko industrijo sadnih izdelkov in jo vodil do 1930, ko je prešla v druge roke. – Prim.: služb. list v škofij. arhivu, Mrb; šematizmi lavant. škofije 1887–937; F. Kovačič, Zgod. lavant. škofije, Mrb 1928, 448; Spomenica ob 70-letnici lavant. bogosl. učilišča v Mrbu, 1929, 41, 43, 47, slika pri str. 48 pod št. 24; SGp 1936. št. 44; S 1936, št. 245, 246 (slika); Vzajemnost 1936, 247. Lkn.