Slovenski biografski leksikon
Soklič Guido, prevajalec, r. na Dunaju 3. marca 1894 uradniku finan. ministrstva Janezu z Bleda in Elizabeti r. Mlekuž iz Koritnice pri Bovcu, živi na Dunaju. Tu se je S. šolal 1900–5 na osn. šoli, 1905–13 na klas. gimn. in 1913–8 na pravni fak. ter po doktoratu 1920 služboval ves čas na sodiščih do upok. 1964 kot predstojnik viš. dež. sodišča z naslovom dvor. Svetnika. – Z leposlovjem v nem. se je poskušal v gimn. letih. Med 1928–35 je sodeloval v nem. reviji Bühne s članki in kritikami, večinoma s področja gledališča. V l. 1957–9 je prevel Prešernove Sonete nesreče, Sonetni venec in Sonete ljubezni ter 1960–1 blizu 70 pesmi Alojza Gradnika (SBL I, 242), ne da bi jih sam objavil. – Prim.: B. Borko, NRazgl 1960, št. 16; Delo 1962, št. 46; B. Borko, Eros et Thanatos, Le livre slovène. 1963, 4. *
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine