Sojč, Ivan (1879–1951)

Sojč Ivan, kipar, r. 10. maja 1879 v Ljubnici pri Vitanju kmetom Jakobu in Mariji r. Tepej, u. 21. marca 1951 v Mrbu. Že zgodaj je S. zbudil pozornost učitelja Hoffbauerja in župnika ter drž. poslanca J. Žičkarja ter se po osn. šoli od 1893 učil kiparstva pri Antonu Krašovicu v Celju, po njegovi smrti od 1895 pa pri njegovem nasledniku Ignaciju Oblaku (SBL II, 212), kjer je postal pomočnik. Obiskoval je v Gradcu drž. obrtno šolo in zasebno risarsko šola slikarja Pavla Schad-Rosa, v Linzu pa šolo prof. Kožanskyja. Kot pomočnik je S. delal pri podobarju Ivanu Cesarju (SBL I, 76) v Mozirju, pri P. Neuböcku v Gradcu, poltretje leto pri würtember. kralj. dvor. kiparju Karlu Federlinu v Ulmu ter pri cerkv. kiparju Ludviku Schadlerju na Dunaju. L. 1908 se je por. z Jožefo Jakobnig, odprl lastno delavnico v Vitanju, 1910 se z njo preselil v Mrb, Razlagova ul. 22. – Udejstvoval se je tudi kot predsednik Slov. obrt. društva ter bil član mrb Zbornice in mest. odbornik.

Še za šolanja v Gradcu je S. zbudil s svojimi deli zanimanje in priznanje znanih umetnikov. Napravil je več kipov in reliefov v Nemčiji, na Hrv. pa oltarje, načrte zanje, tabernakelj in kipe. V Sji so mdr. njegovo delo: Brebrovnik, p. c., kip Lurške M. B. 1908; Cankova (Prekmurje), ž. c., oltar Srca Jez.; Cirkovce, ž. c., veliki oltar, tabernakelj 1909; stranski oltar sv. Jožefa 1913; Gomilsko, ž, c., tabernakelj; Hotiza (Prekmurje), ž. c., oltar 1927; Kebelj, ž. c., spovednica v zakristiji, oltar s tabernakljem; Leskovec (Haloze), ž. c., veliki oltar; Ljutomer, pokopališče, nagrobnik dekana Omerze 1924; Miklošičev kip za spomenik; Maribor, stolnica, kip sv. Vincencija; škofijski dvorec, Slomškov relief; kip Srca Mar.; portret mrb opekarnarja Dernovška, naravna velikost, lipov les, 1928; nagrobniki za dr. A. Medveda (SBL II, 78–9), slika v S 1926, št. 246; dr. Verstovška, dr. Stegenška (gl. čl.); rodbine Golec, Bobek, Ukmar; Mežica na Kor., osn. šola, 4 puti-simboli (gospodarstvo, delo, kmetijstvo, rudarstvo); pri Ormožu, p. c. sv. Miklavža, krstni kamen; Pišece, pokopališče, nagrobnik Umekove družine 1930; Ptuj, minoritski samostan, kip sv. Frančiška; Remšnik, ž. c., veliki oltar in tabernakelj; Svetinje pri Vel. Nedelji, ž. c., oltar za kapelico sv. Družine; Sv. Jurij ob Pesnici, ž. c., jaslice (relief); Sv. Lovrenc na Pohorju, ž. c., kip Srca Jez., za južni stranski oltar; Sv. Vid pri Ptuju, ž. c., veliki oltar s tabernakljem 1913; oltar Srca Jez., oltar v južni kapeli; Šmartno pri Slovenj Gradcu, ž. c., tabernakelj 1911; Št. Ilj v Slov. goricah, ž. c., oltar Srca Jez.; Št. Janž na Dravskem polju, ž. c., kip sv. Frančiška Asiš.; Vel. Polana (Prekmurje), ž. c., oltar Srca Mar. 1927; Vurberg, ž. c., križev pot; Vuzenica, p. c., D. Marija na Kamnu, prižnica; Žetale, ž. c., tabernakelj. – Kot restavrator je S. obnovil v Mrbu: grajsko stopnišče 1924 in Marijin steber na Glavnem trgu; v Vitanju oltar ž. c. – Svoja dela je razstavil (s slikarjem Frasom) v svoji mrb delavnici 1931. S. je za svoje delo (različna cerkv. oprema) uporabljal les, kamen, bron in mavec. Ker ni dobil večjih naročil, se je v posvetni plastiki omejil na portrete, nagrobnike, alegorično in žanrsko drobno plastiko. Izdelki so tehnično dovršeni, umetnostno vezani na okus naročnika; po njegovi želji se je S. naslanjal na tradicionalne zgod. sloge in nazarenske vzore, lastna ubranost ga je približala secesijskemu likovnemu izrazu. Njegovo delo je značilno na poznem prehodu naše podobarske tradicije v nove umetnostne oblike; literarno vsebino in klasicistično pojmovani lik povezuje s slikovitostjo, ki temelji v čustveno obarvanem realističnem razpoloženju. Secesija mu je narekovala zlasti pri večjih kompozicijskih sestavih, dekorativno občutene celote in porabo rastlinske ornamentike, ki sega včasi tudi po baročnih predlogah, ter zmerno razgibane figure. – Prim.: krstne in mrl. matice mat. urada Vitanje in Mrb; Steletovo gradivo; LKU (Cirkovce, ž. c.), 31–2, 89 (Sv. Trojica), 220 (Sv. Vid pri Ptuju, tabernakelj); DS 1894, 628; 1910, 233; Stegenšek, VBV 1909, 60–2; ZUZ 1921, 83; 1924, 155; 1931, 93; 1933, 97; S 1924, št. 292, 295; 1925, št. 179; 1929, št. 127; 1932, št. 271; 1933, št, 66; 1934, št. 246; 1937, št. 35; 1938, št. 267a; 1939, št. 106 (s sliko); Glasnik S. J, 1926, 300; 1931, 16, 226; Bg 1928, 110; 1929, 133; 1936, 108; MV 1929, št. 239; 1931, št. 282, 290; M. Marolt, Dekanija Celje, 2. d., Mrb 1932, 258, 260; Kron 1935, 326; Pax et bonum 1939, 112, 140; IS 1925, št. 2, 4 (slika); 1927, 425 (jaslice, Črensovci); 1930, št. 44, 52. Blh.