Smrekar, Jožef (1842–1910)

Smrekar Jožef, kult. zgodovinar, r. 20. febr. 1842 v Lj. veletržcu z žitom Antonu in Mariji r. Marenčič, tu u. 8. jan. 1910 (na Žalah ima pomemben nagrobnik, eno zadnjih del Iv. Vurnika st.). – S. je v lj. gimn. pod vplivom Mihaela Peternela (SBL II, 323) za trajno vzljubil naravoslovje, 1861 vstopil v semenišče; ker mu je po treh mesecih pljučnica za vedno zrahljala zdravje, je končal bogosl. kot eksternist (ord. 1865). Bil je pol leta subsidiarij v Šentvidu in na Igu, poldrugo leto katehet pri lj. uršulinkah. L. 1868 je v Gradcu odlično opravil tri teol. rigoroze, četrtega zaradi bolezni ni delal. Jeseni t. l. je postal prefekt v lj. Alojzijevišču, 1874 namestni predavatelj, 1876 red. prof. cerkv. zgod. in cerkv. prava na bogosl. učilišču. Dotlej si je pridobil veliko znanje in široko obzorje, zato je predaval nazorno in zanimivo. Zaradi bolehnosti je 1904 stopil v pok., ostal pa prorektor bogosl. študij, kar je bil že od 1902. Od 1895 je bil častni kanonik, od 1904 papežev prelat. – Z Janezom Flisom (SBL I, 182) je bil S. 1894 soustanovitelj Društva za kršč. umetnost in do smrti prizadeven predsednik ter odločujoč sodelavec pri društvenem glasilu Izvestje. Prvo Izvestje (1896) je napisal sam, v drugem (1898) večino člankov, pri tretjem (1902) in četrtem (1907) je sodeloval anonimno, peto in hkrati zadnje (1913) še kaže sled njegovega zanesljivega znanja. Med predsedovanjem je imel zasluge pri zamisli in zbiranju gradiva za škofij. umetnostni muzej (zbirko so nato izročili v varstvo NM). – Hkrati je S. pospeševal glasb. kulturo. Bil je med pobudniki za Cecilijino društvo in v njem več let delaven odbornik. Veljal je za prvega strokovnjaka v zgodovini in sestavi orgel. Izdelal je dispozicijo (CG 1906) za nove orgle v lj. stolnici (1912 postavil I. Milavec, SBL II, 123–4) in drugod ter pisal članke o orglah (CG 1887, 1888, 1910). Temeljito znanje zgodovine in pomožnih zgod. ved kaže S-jev najobsežnejši spis Stare pisane mašne bukve kranj. farnega arhiva (ZZ 1888, 7–14, 20–30, 37–46, 53–62, 71–8, 87–94, 101–8); krajše obravnave S. Gregorii M. Moralium libri XXXV kranj. farnega arhiva (ib. 1890, 131–8); Drobtinica o pokristjanjenju Slovanov (ib., 149–54); Iz zapuščine škofa Tomaža Hrena (ib. 1891, 225–30). – S. je rad dajal pobude in nasvete za znanstv. delo, se udeleževal tudi karitativn. dela. Zaradi bolehnosti v javnosti ni nastopal, vztrajal pa pri skritem delu v ozadju. Sodobniki so ga zelo spoštovali, na splošno pa jih je S. po globini znanja in širini umovanja prerasel. – Prim.: Glaser IV, 284; CG 1887, 46; 1888, 70; 1910, 1–3; 1938, 135–7; S 1910, št. 5, 7; J. Dostal, Peto izv. društva za kršč. umetnost. Lj. 1913, 45–8; Jos. Lavtižar, Spomini. Rateče-Planica 1926, 85–6; J. Mlakar, Spomini. Lj. 1940, 231, 236; Veider, Stara lj. stolnica. Lj. 1947, 10. – Slika: Peto izv. društ. za kršč. umetn. pri str. 84, tab. 1. Mkč.