Smolnikar, Luka (1863–1936)

Smolnikar Luka, prosvetni delavec in leposlovec, r. 3. okt. 1863 v Lokah v Tuhinju kočarju Jožefu in Mariji r. Jašovec, u. 20. apr. 1936 v Slavini pri Postojni. V Lj. se je odlično šolal 1878–85 na gimn. (mat. 1885) in v bogosl. 1885–9 (ord. 1889). Bil je kaplan 1889–91 v Radečah pri Zid. mostu, 1892 v Škocijanu pri Dobravi, 1893–6 na Vrhniki, 1897–912 stolni vikar v Lj., 1913 kaplan v Št. Petru na Krasu (Pivka), od 1921 v Slavini pri Postojni župnik in od 1923 še duh. svet. gor. nadškofije.

V Lj. je bil S. podpredsednik (predsednik Janez Rozman, SBL. III, 148–9) in predsednik od 1905 kat. društva za delavke (ust. 1894) ter z Jan. Ev. Krekom (SBL I, 559–65) odbornik in duša Slov. kršč. soc. zveze (ust. 1897). Kot spreten govornik je pomagal ustanavljati izobraž. društva po deželi in imel nešteto predavanj. Predsedoval je 1902 pripravlj. odboru I. shoda kat. slov. nepolit. društev, 1903–13 pa bil tajnik KTD ter odločilno pripomogel k zidanju nove, moderne tiskarne (1908; danes tiskarna LdP). – V zvezi z drušv. delom je izdal: Poročilo o I. shodu kat. slov. nepolit. društev v Lj. 1902. Lj. 1902 in v njem napisal Navod za snovanje in vodstvo društev; Društveni koledarček 1905–9 (I. V. letnik) in od 1901 urejeval Dm.

Že kot bogoslovec je napisal »izvôrno povest« Za poklicem (Knjižnica za mladino. Uredil Iv. Tomšič, 1887, I. in edini zv,; psevd. Nepokor; ocena LZ 1887, 638–9). – Prevedel je roman Jirásek, Psoglavci (SS 1888. do 14. pogl.; psevd. Vacerad). Celoten prevod Pasjeglavci (Ljud. knjižnica 8. zv. Kat: bukvarne 1906) je zaradi neurejenih avtor. pravic bil v prodaji šele 1909. Objava se je zavlekla, ker je Fr. Govekar (SBL I, 236–8), ki je s pisateljevim dovoljenjem isto delo prevedel in objavil (Psoglavci, Sn 1906–7) pisatelja in češ. založnika obvestil o S-jevem prevodu. – Črtice Svatopluk Čeh, Izlet v mladost; isti, Napoleon; isti, Signorina Gioventù (S 1886; psevd. S. S.; Vinko; ponat. v Jadranki 1923). Verjetno je S-jev prevod tudi igra Šamberk, Ednajsta zapoved. 1888 (iz rkp. igrana v Lj. in drugod). – Prim.: Erjavec 148, 150, 152, 154, 157; lj. cerkv. šematizmi 1886–932; Jber. d. k. k. OGymn. 1878–85; Trstenjak 100; Sn 1909, 351–2; Dm 1936, št. 17 (s sliko); S 1836, št. 91 (s sliko); KMD 1937, 65 (s sliko); 50-letnica KTD v Lj. 1937, 9, 12; Slovansky přehled 1959, 321–2; Berkopec, Machalův sbornik 190. – Slika: IS 1925, št. 15. S. K.+Smj.

SMOLNIKAR Luka, duhovnik, kult. in socialni delavec, r. 3. okt. 1883 (op. ur.: r. 3. okt. 1863) v Lokah pri Spod. Tuhinju, u. 20. apr. 1936 v Slavini, kjer je tudi pokopan. Oče Jože, kočar, mati Marija Jašovec. Šole je obiskoval v Lj.: gimn. 1878–85, bogoslovje 1885–89. Mašniško posvečenje je prejel v Lj. 21. jul. 1889. Duhovniške službe: kpl. v Radečah pri Zid. Mostu (1889–91), kpl. v škocijanu pri Dobravi (1892), kpl. na Vrhniki (1893–96), stolni vikar v Lj. (1897–1912); od 1913 do 1921 kpl. v Šempetru na Krasu (Pivka). V začetku leta 1922 je prišel v Slavino pri Postojni kot župni upravitelj in nato kot žpk do smrti. 1923 je bil imenovan za duh. svet. gor. nadškofije. (Slavina je pripadala najprej lj. škofiji, po vojni 1918 je prišla pod gor. nadškofijo, kasneje pa pod trž.-koprsko.) - V Lj. je bil S. podpreds. in preds. Katol. društva za delavke od 1905. Z Janezom Ev. Krekom je bil odb. in duša Slov. kršč. soc. zveze. Kot Krekov ožji sodelavec je hodil po deželi predavat in pomagat pri ustanavljanju izobraževalnih društev. Predsedoval je 1902 pripravljalnemu odb. I. shoda katol. slov. nepolit. društev, od 1903 do 1913 je bil tajn. KTD (Katol. tiskovno društvo) ter odlično pripomogel k zidanju nove in moderne Katoliške tiskarne v Lj. Od 1901 je urejal Domoljub, tednik za kmečko ljudstvo. - V zvezi z društvenim delom je izdal: Poročilo o I. shodu katol. slov. nepolitičnih društev v Lj. 1902 in v njem napisal Navod za. snovanje in vodstvo društev; Društveni koledarček 1905–09. Skušal se je uveljaviti tudi kot leposlovec s krajšimi izdelki. - S. je bil odličen duhovnik - dušnopastirski delavec, spreten in prepričljiv govornik in pridigar, mož številnih načrtov, pospeševatelj posvetitve družin Jezusovemu Srcu, družaben in gostoljuben, ljubitelj čebel in urejenega vrta.

Prim.: Jan. Zabukovec, Slavina. Prispevek k zgod. župnij lj. škofije. Izdal knezoškof. ordin. lj., Lj. 1910, 333 str.; SBL III, 396; škATrst; Folium Terg. 1936, 65; žup. arh. Slavina; ŠkALj.

Škerl