Slovenski biografski leksikon
Smolej Matija, nabožni pisatelj, r. 9. febr. 1829 v Tržiču na Gorenj. kovaču Andreju in Mariji r. Dovar, u. 15. jul. 1871 v Dobrepoljah. V Lj. je obiskoval 1842–8 licej, nato filoz., 1850–4 bogosl. (ord. 30. jul. 1854), nakar je služboval kot. kaplan v Ajdovcu do 1855, Št. Petru pri Nov. mestu do 1856, Žužemberku do 1857, na Brdu pri Lukovici do 1862, v Kranju do 1863, v Ribnici do 1866 in končno v Dobrepoljah. – S. je v obliki povesti, pesmi, najrajši pa v dialogu razlagal cerkv. nauke in utrjeval versko zavest. V Drobt.: Cerkveno-postna zapoved (1861, 225–51); Prava sreča (ib., 272); Velikonočna pravljica (1862, 163–81); Da je le oporoka za čas, za večnost se ne mudi (1863, 239–45); pridiga Veselice postnega časa (1864, 237–48); pesem Log (1869, 315); v ZD: Pogovori od spovedi (1864, list 1–22); Pogovori od posta (1865, list 7–33; podpis M. S.); Škof in Savojček (KMD 1869, 1–7); Irhaste hlače (SV 24, 1871, 99–107; podpis M. S.). – Ker v dialogih nastopajo katoličani in protestanti in je tudi okolje tuje, vse kaže, da je svoje spise prirejal po nem. predlogah. – Prim.: Iuventus lj. 1843–8; Marn XXV, 78; ZD 1871, 238; Kragl, Tržič 334. Kr.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine