Smole, Dominik (1929–1992)

Smole Dominik, pisatelj, r. 24. avg. 1929 v Lj. hišniku NarG Dominiku in Ivanki r. Končan, živi tu. V Lj. je obiskoval 1935–9 osn. šolo na Vrtači, 1939–44 5 razr. klas. gimn., bil v 6. razr. zaradi sodelovanja z OF izključen; po 1945 je napravil izpite čez 6. razr., nadaljeval redno šolanje na I. gimn. (1947 mat.). Nato je bil časnikar pri RTV v Lj., 1951 služboval pri primor. radiu v Ajdovščini, od 1953 je svobodni književnik v Lj. L. 1957–8 je bil član uredn. odbora Revija 57, 1959–60 delavec pri bencin. črpalki na Viču, nato prvi odgov. urednik Perspektiv (1960–2 do št. 18), 1959–64 član gledal. sveta Oder 57. – S. je začel pisati pesmi in kratko prozo že v gimn., kjer je s Fr. Križaničem, Tarasom Kermaunerjem in Primožem Kozakom izdal 1944 ciklost. zbornik Prvo klasje; napisal je Pravljico o lepoti, dobroti in ljubezni (MR 1946, 172–7) ter ljudsko igro v 3 dejanjih Mostovi (1947 1. nagrada v natečaju za ljud. igre; v tisku Obz 1948, pril. št. 1, psevd. Marjan Hribnik). Po daljšem premolku je 1954 začel objavljati krajšo prozo (Beseda 1954, 12–20, 352–63; NOja 1954, 650–8; 1955 itd.). Novele En dan življenja, Preostali čas dneva, Radosti in tegobe malega šepetalca (Beseda 1955), Konec dneva (ib. 1956) in Naslednji dan (Revija 57, 1957) je nekoliko predelane strnil v roman Črni dnevi in beli dan. Mrb 1958 (zanj Prežihova nagrada 1959; po njem film Boštjana Hladnika Ples v dežju): psihol. oris sodobnega, odtujenega človeka, po novi idejnovsebinski zasnovi, posebnem ter dognanem slogu pomemben pojav v razvoju slov. proze.

Še bolj se je S. uveljavil z dramami: Potovanje v Koromandijo, tridejanka (natečajna igra 1955; zanjo 1. nagrada SNG Lj. 1955; upriz. 25. apr. 1956; v tisku Beseda 1956, 110–56; nadaljevanje Groteska brez odmora je ostalo v rkp.); Igrice (upriz. 18. jul. 1962 Oder 57; v tisku NOja 1957, 13 sl.); ciklus enodejank Nekaj malega o vevericah in o življenju, O čakalnicah in še malo o življenju, O ladjah in o življenju. V teh dramah podaja groteskno sliko vsakdanjosti, iz katere išče poti k boljšemu, smiselnemu življenju. — Doslej je najbolj uspela drama Antigona (upriz. 8. apr. 1960, Oder 57; v tisku Perspektive 1960–1 in kot knjiga pri DZS 1961, 96 str.); prevedli so jo v srbohrv. (Čiro Čulić, Mogućnosti 1961, Split; Roksanda Njeguš, Biblioteka Sterijinog pozorja št. 4, Novi Sad 1962; Br. Žganjer, zbirka Scena, Zgb 1962), italij. (C. Zlobec, Galleria 1962), nem. (H. Grün, odlomek upriz. 1962 na Dunaju). Kot najboljše dram. delo je bila 1961 nagrajena na VI. Sterijinem pozorju v Novem Sadu. V glavnih obrisih se naslanja na grški mit, oblikovno je sinteza filozofske in poetične drame, idejno pa poglablja ontološko problematiko sodobnega človeka. Po daljšem presledku se je pojavil z dramama Veseloigra v temnem (upriz. 12. marca 1966 študentsko aktualno gled. v Lj.), obsežnejšo enodejanko, prikazom popredmetenja sodobnih ljudi, ter tridejanko Cvetje zla (upriz. 7. apr. 1967 v Celju). – Nekaj feljtonov (Perspektive 1963–4) obravnava pereča vprašanja sodobne slov. kulture in etike; v nedokončanem članku Jesenski gledališki večeri (ib.) pa nadrobno analizira moderno gledal. igro in režijo pri nas. — Prim.: SDL II, 132; Slov. knjižni trg 1949, 11; A. Ocvirk. NSd 1956, 748–54; NOja 1958, 186–7 (s sliko); GLMrb 1960/61, 69–78; GLLjD 1960/61, 70–6 (s sliko); J. Kos, Perspektive 1960/61, 1042–52; Antigona, Novi Sad 1962, 83–96; A. Inkret, Tribuna 1965/66, št. 16; PDk 1966, št. 66. J. K.