Smodej, Franc (1879–1949)

Smodej Franc, politik in časnikar, r. 17. nov. 1879 v Šmartnem v Rožni dolini nad Celjem kmetu Janezu in Neži r. Jezernik, u. 21. sept. 1949 v Bgdu. Po osn. šoli v r. kraju in gimn. (mat. 1900) v Celju je zaradi pomanjkanja duhovnikov na Kor. študiral bogosl. v Clcu (ord. 1903). Od 1904 je bil kaplan v Št. Jakobu v Rožu pri župniku M. Ražunu (SBL III, 56), potem v Št. Vidu v Podjuni in Prevaljah, od 1906 v Timenici, od 1907 vikar v Clcu. Poleti 1918 je bil izvoljen v odbor Nar. sveta za Sjo in Istro, ob prevratu predsednik Nar. sveta v Clcu, Nar. vlada v Lj. pa ga je imenovala za komisarja za Kor. Ko ga je VLS poslala v Nar. Veće SHS, po zedinjenju pa v začasno nar. predstavništvo, je S. bival večinoma v Bgdu. Vrnil se je na Kor. za časa plebiscita, po njegovem nesrečnem izidu je kot zadnji zapustil Velikovec. V letih 1920–5 je bil v Lj. glavni urednik S, 8. febr. 1925 na listi SLS izvoljen za poslanca v okr. Lj.-okol. od 6. jan. 1929 je bil načelnik uprav. odd. central. Presbiroja do upok. po JNS. Ob nastopu JRZ je postal 14. okt. 1936 senator ter redni poročevalec finan. senatovega odbora.

Da bi dvignil nar. zavest, je S. v Št. Jakobu, Št. Vidu, Prevaljah in Timenici ustanovil ter vodil moš. in meš. pevski zbor, z njim nastopal tudi drugod. Na Prevaljah je preprečil, da bi posojilnica prešla v nem. roke; se uspešno boril za slov. verouk v osn. šolah; ustanovil Slov. kat. delav. društvo. V Clcu je od 1907 kot tajnik reorganiziral Kat. polit. in gospodar. društvo za kor. Slov.; izvedel zasebno ljud. štetje, da bi dokazal nezanesljivost uradnega, a so gradivo zaplenili, ko so jan. 1911 društvo razpustili; organiziral številne shode in tabore (tik pred vojno 1914 pri Sv. Katarini v Podjuni, kjer je govoril o jsl vprašanju J. E. Krek (SBL I, 559 sl.). Ob začetku 1. svet. vojne se je z majhnim uspehom boril proti zapiranju slov. duhovnikov in rodoljubov, o njem poročal lj. škofu Jegliču (SBL I, 390–2) in obtoževal dr. Šušteršiča kot soodgovornega za usodo kor. Slov. (škof deloma zato nastopil proti Šušteršiču). Ko je 1917 sklicanje parlamenta omogočilo polit. delo, je S. na velikem shodu v Clcu in na številnih taborih po Sji razglasil majsko deklaracijo. Da bi gibanje zatrli, so Nemci zahtevali odstranitev S-a iz škofije, clški magistrat ga je hotel izgnati; stolni kapitelj mu je res odpovedal službo vikarja. Kot komisar za Kor. je S. opozarjal Nar. vlado, da je dovolj živil, vendar le-ta »zaradi aprovizacije» ni hotela zasesti Clca. – V Lj. se je S. udejstvoval v organizaciji kršč. social., zlasti tobačnega delavstva. Predvsem po njegovi zaslugi se je list S ob trboveljskih dogodkih jun. 1924 odločno uprl Orjuni.

S. je 1908–19 v Clcu urejal Mir kot glasilo SLS na Kor., vendar s kritično noto zaradi nezaupanja do Šušteršiča in njegove oportunistične politike. V Lj. je kot urednik listu S napisal večino uvodnikov; sodeloval je tudi pri M. Zlasti po upok. je delal v Prosv. društvu bgd Slov., urejal slov. del Glasnika bgd nadškofije in vanj pisal. Pripravljal je 1930–8 obširen srb.-slov. slovar za MD, a je ostal v rkp. Med nem. okupacijo je v dogovoru z nadškofom Ujčičem ustanovil Slov. soc. pisarno, ki je podpirala slov. priseljence in jim s ponarejenimi dokumenti omogočala vrnitev v domovino. Ko ga je 1942 gestapo za več mesecev zaprla, je »S-eva pisarna» morala nehati z delom. – Prim.: Erjavec 147, 304, 306, 308; Hribar II, kazalo, 435 (slika); Prepeluh, Pripombe k naši prevratni dobi. 1938, 207; S 1939, št. 264 (s sliko); Oražem Janez, KMD 1951, 60–1 (s sliko); ZČ 1956–7, 204; Mikuž, Slov. v stari Jugoslaviji, kazalo; P. Fajdiga, Svob. Sja 1965, str. 272–9. – Slika: IS 1925, št. 1; v skupini S 1937, št. 120. S. K.