Slokar, Ivan (1884–1970)

Slokar Ivan, narodnogospodarski zgodovinar in gospodarstvenik, r. 8. okt. 1884 v Mostarju (Hercegovina) rač. podčastniku. Ivanu in Mariji r. Batinić, živi v Lj. Obiskoval je 1. razr. italij. osn. šole v Motovunu (Istra), v Gor. Pa 2.–4. razr. nem.-italij. vadnice in gimn. (mat. 1903); obvladal je tedaj poleg slov. in hrv. (po materi) še italij., nem., furlanščino in franc. Na Dunaju je študiral od 1903 zgod. in zemljep. (prof. Redlich, Ottenthal, Dopsch) ter prom. 1907; 1906–7 je na jav. uč. zavodu za oriental. jezike absolviral dveletna tečaja za srb. in rus. jezik, na univ. pa obiskoval predavanja iz angl. in kitajščine. L. 1907–11 je študiral še pravo (prof. Böhm-Bawerk, Philippovich, Wieser), zlasti pa polit. ekonomijo in prom. 1911. Od 1911–3 je delal na zgod. avstrijske industrije; od 1913 je po Philippovichevem priporočilu postal sodelavec Carnegiejeve ustanove za mednarod. mir v Washingtonu. Jul. 1915—nov. 1918 je bil tajnik Vojno-žitnega zavoda na Dunaju, potem odšel prek Lj. v Bgd: tu je bil jan. 1919 pri ministrstvu za trg. in industr. imenovan za šefa central. uprave za trgovin. promet z inozemstvom; vodil jsl delegacijo, ki je tedaj sklenila prvi kompenzacijski trgovin. pogodbi z Avstr. in ČSR; bil delegat jsl vlade pri medzavez. komisiji v Trstu. Sept.—nov. 1919 je načeloval oddelku za zun. trg. in trgovin. politiko pri ministrstvu za trg. in industrijo, dec.—jun. 1920 pa bil generalni inšpektor finan. ministrstva; sodeloval je pri valutni reformi in izdal prvo uredbo o reguliranju deviz. prometa.

Jul. 1920–45 je S. kot ravnatelj vodil Zadr. gospod. banko v Lj. ter dal pobudo za ustanovitev številnih podjetij, ne da bi sam imel njihove delnice: tovarne klobukov — Škofja Loka; verig — Lesce; dekorativnih tkanin (Stora) — Šentvid pri Lj.; Zmaj — Li.; Saturnus — Lj.; Kristal — Mrb. L. 1920 je dal pobudo za izdajanje SBL in pridobil upravni svet banke, da je prevzela njegovo financiranje; 1941 je organiziral izdatno akcijo za podporo lj. pravosl. družin mobilizirancev.

S. je spisal: Warum Herzog Friedrich von Tirol im Jahre 1415 von (!) König Sigmund geächtet und mit Krieg überzogen wurde (Forsch. u. Mitt. zur Gesch. Tirols u. Vorarlbergs, VIII. Jahrg., Innsbruck 1911, 197–214, 293–303; disertacija iz l. 1907); Der industrielle Export Oesterreich-Ungarns und sein Einfluss auf die Handelspolitik der Monarchie. 1909: med šestimi konkurenti s Kruppovo nagrado odlikovano, čeravno nedokončano delo, ker je S-ju zmanjkalo časa (Industriellier Klub, Wien 1911, št. 210); Zur Hebung der Rentenkurse (Die Zeit 1913, 1. maja; gl. pohvalo prof. Philippovicha v Neue freie Presse 1913, 3. sept.); Die volkswirtschaftliche Bedeutung der Kurorte (Oesterr. Bäderbuch. Dr. Karl Diem, Verl. Urban & Schwarzenberg, Wien 1913), kratka, temeljita razprava; Gesch. d. österr. Industrie u. ihrer Forderung unter Kaiser Franz I. Wien 1914. Verl. F. Tempsky. XIV + 674 str.: po naročilu Pavla Schöllerja, preds. dunaj. zbornice za trg. in obrt spisano, izvirno, pomembno delo, še danes neprecenljiv vir za avstr. in našo gospodar. zgod. (navaja jo še 1960 Vsemirskaja istoria, izd. AZ v Moskvi, VI. knj., 767; ocene: Dr. Otto Bauer, EM Beitrag zur Gesch. d. österr. Industrie, Oesterr. Rundschau 1914,. Bd. XI., H. 3; Rudolf Andrejka, Trg. tov. 1934, št. 5, 6–7; E. Plener, Zft f. Volkswirtschaft, Sozialpolitik u. Verwaltung, XXII. Bd., 409). Na poziv Carnegiejeve ustanove za mir je S. zbral v Bukarešti, Sofiji in Bgdu bogato gradivo za dve deli o Avstro Ogrski ter Balkanu in o aneksiji Bosne: dokončno obdelavo je preprečila 1914 vojna (Carnegie Endowment for International. Peace, Yearbook for 1915, 88, 90). — V lj. dobi je objavil številne članke o valutni in devizni politiki ter gospodarstvu (Č 1920, 180–97; zbornik Slovenci v desetletju 1918–28, 552–74 in v dnevnikih) in o zgodovini industrij (Kron 1954, 183–7; 1960, 40–50, 174–83; 1961, 16–9, 110–3; 1962, 30–5; Obrtnik 1955, št. 7; ZČ 1956–7 295–8; 1958–9, 260–6; 1962, 55–79; Mitt. d. österr. Staatsarchivs. 1960. Bd. 13).

S. je izumil 1909 helikopter (patent 5. maja 1911, št. 48753), ki se dviga in spušča navpično in zaradi vstavljenih vijakov s širokimi, vrtečimi se ploskvami ne strmoglavi, četudi odpove motor (Pond S 1939, št. 52; II 1931, 430). Po 1945 je iznašel mednarod. pisavo, »linguografijo« s 138 znaki. Zanjo je 1960 dosegel ustanovitev društva v Lj., sestavil učne knjige in slovarje ter 1961 predaval 23 ur o sistemu te pisave, ki naj bi jo vsak narod bral v svojem jeziku.

L. 1931–45 je bil S. predsednik Združenja denar. in zavaroval. zavodov, 1936–45 lj. borze za blago in vrednote; 1932 dopisni član Slovanského ústavu v Pragi, član jsl nacional. komiteja svetovne konference za energijo (z dr. ing. Milanom Vidmarjem edina Slovenca), 1936 patronažnega komiteja Société belge d'études et d'expansions v Liègeu ter 1938 posvetovalnega odbora za bančništvo v Bgdu. — Prim.: osebni podatki in dokumenti; C(ankar) I(zidor), Jsla 1922, št. 180; Kidrič, J 1925, št, 98; Ilustr 1931, št. 12, 430–1; S 1936, št. 297 (s sliko); Spominski zbornik ob 20-letnici Jsle 1939, 279; Oesterr. Hochschulzg 1959, 15. febr. (ob obnovi doktor. dipl.). — Karikatura: (Maksim Gaspari), IS 1925, št. 18. D. P.

SLOKAR Ivan, gospodarstvenik, zgodovinar, r. 8. okt. 1884 v Mostarju, u. 11. jul. 1970 v Lj. Oče Ivan, uradnik, sin malega posestnika iz Lokavca pri Ajdovščini, mati Marija Batinič iz Dubrovnika. Osn. š. v Motovunu in Gor., gimn. v Gor. (matura 1903). Na dunajski U je študiral zemlj. in zgod. Poleg tega je na Dunaju svoje bogato jezikovno znanje, ki ga je prinesel iz sred. š. (slov., it., nem., furl. in franc. jezik), dopolnil z obiskovanjem tečajev srb. in rus. jezika ter predavanj na U iz angl. in kitaj. jezika. 1907 je prom. za dr. filozofije, njegova disertacija je z naslovom Warum Herzog Friedrich von Tirol im Jahre 1415 vom Kaiser Siegmund geächtet und mit Krieg überzogen wurde izšla v Forschungen und Mitteilungen zur Geschichte Tirols und Vorarlbergs, Innsbruck 8/1911, 197–214, 293–303. Od 1907 do 1911 je na Dunaju študiral pravo in se posvetil zlasti študiju polit. ekonomije, prom. je 1911, ko je bil še študent osmega semestra. Takrat se je odločil, da postane univ. prof. za polit. ekonomijo. Med študijem prava je prejel Kruppovo nagrado za delo Der industrielle Export Oesterreich-Ungarns und sein Einfluss auf die Handelspolitik der Monarchie (1909), prav tako je pred promocijo na pravu pričel na pobudo industrijca Schoellerja zbirati gradivo za knjigo Geschichte der österreichischen Industrie und ihrer Forderung unter Kaiser Franz I (Wien 1914). Knjiga obsega skoraj 700 strani in za »takratno stanje historiografije je bilo Slokarjevo delo izvrstno, nam pa še danes močno koristi prav zaradi obilice podatkov« (J. Šorn). 1913 je prevzel izdelavo dveh nalog (Influence of the national idea and of the economic protective policy of Austria-Hungary on the relations between Monarchy and the Balkan States in še Annexation of Bosnia, its causes and effects) za Carnegijevo ustanovo iz Washingtona. Po drugi balkanski vojni je zato potoval po balkanskih državah, da bi zbral potrebno gradivo; dokončanje nalog je preprečila prva svet. vojna. Prav tako ni končal začetega dela o zgod. industrijalske družine Schoeller (od 1819 dalje). - V svojih dunajskih letih se je S. izkazal tudi kot izumitelj, izdelal je namreč načrt za helikopter in ga patentiral (1911). Tik pred začetkom prve svet. vojne je na dunajski U vložil prošnjo za habilitacijo za predmet narodnega gospodarstva, a ker akademski senat ni pripustil nobenega Slovana k univ. docenturi, se prošnja ni rešila in preden se je S. preselil v domovino, je nov. 1918 prošnjo umaknil. Med vojno je na Dunaju služboval kot tajn. Vojno-žitnega zavoda. Po vojni se je vrnil domov in šel najprej v Bgd, kjer je služboval v Min. za trg. in industr. (šef centralne uprave za trg. promet s tujino) in kot šef jsl. delegacije sklenil 1919 prvi jsl. trg. kompenzacijski sporazum z Avstrijo in Češkoslovaško. Bil je imenovan tudi za jsl. delegata v Trstu pri medzavezniški komisiji, ki naj bi reševala promet med Trstom in Jslo. Od 1. dec. 1919 je deloval v Finanč. min. in bil komisar tega ministrstva pri Narodni banki (sodeloval je pri valutni reformi in pri sestavi uredbe o reguliranju deviznega prometa). Sredi 1920 je prevzel vodstvo nastajajoče Zadružne gospodarske banke v Lj.; vodil jo je skoraj 25 let. Čeravno je bila banka glavni bančni center SLS, je S. hotel v prvi vrsti ostati finančni strokovnjak, že kmalu po ustanovitvi je S-jeva banka na njegovo pobudo sprejela finansiranje Slov. biografskega leksikona (SBL). Sodeloval je pri ustanovitvi lepega števila slov. industr. podjetij in bil v njihovih vodstvih zastopnik Združene gospodarske banke. Bil je vodja zveze denarnih in zavarovalnih zavodov (1931–45), preds. lj. borze za blago in vrednote (1936–45), član jsl. komiteja svetovne konference za energijo, član posvetovalnega odb. za bančništvo v Bgdu (1938), član Societe belge d'etudes et d'expansion v Liegu (1936) in Slovenskeho ustavu v Pragi (1932). V tem času se z zgod. ni posebno ukvarjal, pač pa je objavil nekaj člankov o denarnih problemih na Slovenskem. Med drugo svet. vojno je ostal na svojem delovnem mestu, ob it. zasedbi Lj. in ustanovitvi Lj. pokrajine je postal član pokraj. sosveta (konzulte) in bil zato 4. jul. 1945 obsojen na zaporno kazen 5 let. Med prestajanjem kazni (kasneje zmanjšana) in po upokojitvi je intenzivno delal na izdelavi mednarodne pisave linguografije, nekakem pisnem esperantu. Izdelal je učbenik in slovar pisave, a ker za objavo ni našel založnika, delo ni bilo objavljeno. Istočasno se je S. vrnil k zgod. v okviru zbiranja gradiva za zgod. Lj. ter napisal več krajših razprav, ki jih je objavil v Kron in ZČ. Več člankov in daljša razprava Kalejdoskop razvoja rokodelstva in industrije na Slovenskem, gledan skozi prizmo reklame in propagande, do razpada Avstrije je ostalo v rkp. (Zgod. arhiv Lj., IZDG). Tudi v razpravah, ki jih je objavil zadnja leta življenja, ostaja S. predvsem gospodarski zgod., njegovo aktivnost (prvi članek v tem življenjskem obdobju je objavil, ko je bil star 70 let) sta mu zadnja leta preprečili sladkorna in bolezen na očeh). 1957 mu je dunajska U ob 50-letnici promocije za dr. filozofije podelila zlato dr. diplomo. 1960 je ustanovil v Lj. linguografsko društvo in imel tečaj o uporabi linguografije (sistema pisave s 138 znaki). S. je zaslužen kot gosp. zgod. in kot sposoben organizator slov. bančništva med obema vojnama. Njegovo avtobiografijo je objavil KolGMD za 1972 (100–07).

Prim.: SBL III, 366 in tam navedena liter.; NL 23. jul. 1970; J. Šorn, Zč 25/1971, 103–06; B. Marušič, Kron 1971, 47–48; G. Otruba, Österreich in Geschichte und Literatur, 15/1971, 5, str. 273–74; S. Sitar, življenje in tehnika 1982, št. 6, 10–21; Isti, Letalstvo in Slovenci, 1, Lj. 1985, 115–20, 183, 323, 341, 388–89; slika: KolGMD 1972, 100.

B. Mar.