Slapernik, Rajko (1896–1975)

Slapernik Rajko, slikar in restavrator, r. 27. dec. 1896 v Gradišču (Sv. Trojica) v Slov. goricah trgovcu Alojzu in Mariji r. Golob, živi v Lj. Obiskoval je osn. šolo 1904–11 v Jarenini-Mrbu, potem niž. voj. realko v Strassu (Štaj.), 1915–6 umetnoobrt. šolo v Gradcu, bil nato pri vojakih, od 1918 Maistrov (SBL II, 14–5) borec in se 1919 udeležil zadnje ofenzive na Kor. Študiral je 1920 nekaj časa na AUU na Dunaju, 1921–3 v Lj. na umetn. šoli Probuda, v presledkih 1926–31 na AUU v Münchnu (prof. Dörner, Gröber); 1933 je potoval po Ital. in v Pariz, tu obiskoval akad. Colarossi in Julien (izpiti 1934). Nato je v Lj. honorarno delal, bil 1941 mobiliziran ter dodeljen kot vojni risar štabu drav. divizije; Nemcem, ki so ga zajeli na poti v Sarajevo, je ušel, 1945 bil pri zavzetju Mrba. L. 1946–50 je delal honorarno v Lj. pri Zav. za spomen. varstvo, od 1948 vodi amater. slikar. šolo Ivan Rob (že nad 100 gojencev), ki jo je sam ustanovil.

S. je od 1923 sodeloval pri preurejanju Bleda (kazino, dvorec Suvobor), 1936 je tekmoval pri osnutkih za freske (Bgd, Nar. skupščina) in dobil naročilo za sliko Ustoličenje ter dve manjši figuralni kompoziciji (skupščina, buffet). – Dobil je nagrado pri natečajih za okrasitev lj. vlad. palače in (banovinsko) za osnutek zgod. slike Johannes de Laybaco. – Kot restavrator je snemal baroč. freske v graščini Križ pri Kamniku in Zalog pri Moravčah; delal je pri obnovi gradu Hrastovec pri Lenartu (Slov. gorice), vodil 1949–51 popolno obnovitev gradu Štatenberg (Poljčane). L. 1950 je organiziral in vodil kopiranje srednjeveš. fresk po Sji za veliko razstavo jsl umetn. spomenikov v Parizu.

S. slika najpogosteje z oljem, podslikava pa s tempero. Spočetka je močno uporabljal pastele in akvareliral ter preskušal razl. tehn. postopke; nanj so vplivali El Greco, Van Gogh, Duffy, Bonard, franc. impresionisti. Goji figuralne in zgod. kompozicije, tihožitja, portrete, zlasti pa krajinarstvo, kjer dosega svojevrstna razpoloženja (postimpresionist, fauvist). Značilna dela: Pariški motivi iz 1934 (večina Pariš. ciklusa in poznejših slik je izgubljena, ker so bile na Štaj., Gorenj.); Bogomila, Fužina, Veronika Deseniška 1938; Ribe 1939; Dekle s svileno ruto 1945; Lastni portret 1947. – Ilustriral je tudi Prešeren, Krst. 1936, olje, platno. (neznano kje). – Razstave: Celje: 1928 (s slikarjem Modicem), 1931, 1932; Mrb 1936 (društvo Brazda), potem skoraj vsako leto v Sji; Bgd 1937 (Galerija Cvete Zuzorić), pozneje Sarajevo; Lj. 1942 (Obersnelova galerija, z N. Pirnatom, SBL II, 362–3), risbe iz Gonarsa; Pariz 1934 (Salon d'Automne). – Reprodukcije: M 1935, 374; 1937, 26, 32; Umetn. zbornik 1943 (2); Odmevi 1930, zv. 2, 1; 1933, knj. I, 9; knj. IV, 62. – P rim.: NDk 1924, št. 231; J 1931, št. 298; 1934, št. 287; ND 1931, št. 100, 101, 102; S 1936, št. 281 (z reprodukcijo Ustoličenja); Fr. Stelè, Slov. slikarji. 1949, 153; Kidrič, PA 1950, 237, 325; Fr. Šijanec, Sodobna slov. lik. umet. 1961, 141; L. Menaše, Avtoportret na Slov. 1958, 100; M. Juteršek, Razstavni katalogi umet. razstav, Lik. revija 1963. Dbd.