Skumovič, Anton (1864–1952)

Skumovič Anton, pravnik, r. 5. (in ne 4.) dec. 1864 vinogradniku Antonu Martinu na Kapeli pri Radencih, u. 13. dec. 1952 v Lj. Po gimn. (I.—V. razr. v Lj. 1879–84; VI.—VIII. razr. v Trstu na državni 1884–7; mat. 1887) in pravnem študiju v Gradcu (prom. 1893), je stopil v sod. prakso pri dež. sodišču v Gradcu in 1896 postal sod. pristav, 1911 deželnosod. svetnik; bil je dvanajst let član prizivnega senata, tri leta pa še stečajni referent in komisar ter referent glede vseh na trgov. in zadružni register se nanašajočih stvari. Viš. dež. sodišče v Gradcu ga je 15. novembra 1918 dalo na razpolago narodni vladi SHS v Lj. Le-tà ga je 23. nov. dodelila viš. dež. sodišču v Lj., nov. 1919 je postal viš. sod. svetnik, 27. jan. 1920 pa bil imenovan za red. prof. na prav. fak. v Lj., in sicer za civilnopravdni red in rim. pravo. Bil je tudi član izpraš. komisije za pravnozgod. ter pravosod. drž. izpit in rigoroz, 1922 odlikovan (Sv. Sava 3. razr.), 11. apr. 1935 upok. in odlikovan (Sv. Sava 2. razr.).

S. je že v Gradcu v zaseb. tečajih poučeval rim. in avstr. sod. pravo. V Lj. je predaval vse panoge civil. proces. prava (pravdni, izvršilni, nepravdni postopek, stečajno pravo); do 1930 pa še institucije rim. prava, deloma tudi pandektno pravo ter rim. civilni postopek v sploš. obrisih, posamezne oddelke pa v monografski širini. Imel je tudi več splošnih predavanj: Jurisprudenca vsakdanjega življenja (1924); Psihologija praktičnega udejstvovanja pravnikov (1927–8); Vidik smotrnosti v prav. življenju (1934). Sodeloval je (1922, 1923, 1927) pomembno in zelo odločilno pri načrtu civilnopravdnega postopnika; izdelal strok. mnenja o kaz. zakoniku in o drž. tožilstvu. Ker je imel za prvo nalogo univ. prof. pedagoško delo in pisanje teor. razprav šele za drugo, je le malo objavil: Razmerje prizivnih razlogov napram sodbenim razlogom (SP 1920, 45–60); Dokazna moč trg. knjig (ZZR 1920–1, 259–72); Smrtna kazen in policijski nadzor ter projekt kazenskega zakona (SP 1923, 174–9); Neveljavnost holografske oporoke, podpisane samo s (krstnim) imenom (Pravni vestnik, Trst 1923); Kaj je zakon za sodnika (SN 1924, št. 180–1). — S. je slovel kot izvrsten pravnik z obširno splošno izobrazbo in odličen predavatelj, ki je znal pritegniti pozornost slušateljev z večkrat prav rezkimi kritičnimi pripombami o pravnih razmerah in o pravnem delovanju; imel je izreden spomin, da je mogel ob zaprtem sod. spisu o predmetu natančno referirati. — Prim.: osebni stanovski izkaz na rektoratu univ. v Lj.; bibliograf. odd. NUK v Lj.; Zgod. slov. univ. Lj. 1929, 472, 527; Kron 1934, 241; SPor 1952, št. 294; dr. Rudolf Sajovic, ZZR 1954, 229–30. L. U.