Sketelj, Janko (1909–1998)

Sketelj Janko, strokovnjak za sanitarno hidrotehniko, r. 5. sept. 1909 v Trstu finan. kontrolorju Ivanu in Katarini r. Vavpotič, živi v Lj. Obiskoval je osn. šolo 1915–8 v Trstu, 1919–20 v Domžalah, v Lj. pa realko 1920–7 (mat. 1927) in študiral od 1927 na gradb. odd. tehn. fak. (dipl. 1936). Po opravljenem voj. roku je bil na tehn. odd. banske uprave inž.-dninar 1937–8, dnevničar 1938–9, pripravnik 1939–41 v ministr. za gradnje v Bgdu, dodeljen teren. sekciji v Logatcu, trasiral in projektiral drž. ceste, gradil utrjevalna dela; nivelator jun.–avg. 1941 pri delih za novo merjenje Lj., asistent v Inštitutu za vodne zgradbe sept. 1941–6, vmes opravil 1942 drž. izpit in bil maj–okt. 1945 v. d. šefa odseka za gradb. industrijski material, docent od 1946, od 1953 izr., od 1961 red. prof. gradb. odd. tehn. fak., predstojnik 1956–7, prodekan 1957–8, dekan Fak. za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo 1963–5. – Objavil je: Eksakten način dimenzioniranja kapnic. 1934; Vrednotenje padavinskih podatkov za hidravlični preračun kanalizacijskega omrežja. 1954 (oboje ciklostil); Hidravlični preračun vodovodnega omrežja. 1957. Zal. Uprava za vodno gospodar. LRS, (habilit.); strok. članke (Gradbeni vestnik 1958–9, 61–4 z dr. M. Rejicem; 1960, 75–6; Nova proizvodnja 1954, 404–8; 1959, zv. 2, 3–4 z dr. inž. R. Modicem in dr. M. Rejicem), oceno (Gradb. vestnik 1958–9, 61). – Izvedel je številna dela mdr.: uredil, organiziral Inštitut za zdravstveno hidrotehniko; gradil stavbe hidrotehn. odseka in vodogradb. laboratorija; hidrološko preiskal npr. Lj. polje, Mrb otok, Moste, Sorško polje, Medvode, Vuzenico, Blejsko jezero; predlagal in preračunal čistilne naprave za odplake v Ilir. Bistrici, Zalog itd. – S. se je udeležil IV. seminarja evrop. sanit. inženirjev (Opatija 1954) in bil delegat na VII. seminarju (Madrid 1961), obiskal tečaja za industr. odplake (Dunaj 1955; Zürich 1956) in se v ta namen mudil tri tedne v Zah. Nem. (1958). Je član različnih, v stroko spadajočih komisij. L. 1950 je prejel Prešernovo, 1957 (z dr. ing. R. Modicem in dr. M. Rejicem) Kidričevo nagrado. – Prim.: ULj 256–7; Objave 1958, št. 13; 1959, št. 16; 1961, št. 26. Lvk.

SKETELJ Janko, strokovnjak za sanitarno hidrotehniko in univ. prof., r. 5. sept. 1909 v Trstu, živi v Lj. Oče Ivan, finančni kontrolor, mati Katarina Vavpotič. Od 1915–18 je obiskoval osn. š. v Trstu, 1919–20 v Domžalah, realko od 1920–27 v Lj., nato študiral na gradbenem odd. Tehn. fak. lj. U in dipl. 1936. Po voj. roku je bil od 1937–38 inž.-dninar, 1938–39 inž.-dnevničar na tehničnem odd. banske uprave, 193941 inž.-pripravnik v Minist. za gradnje v Bgdu in dodeljen terenski sekciji v Logatcu. Trasiral in projektiral je drž. ceste in sodeloval pri utrjevalnih delih. Od jun. do avg. 1941 je bil nivelator pri novem merjenju Lj., sept. t.l. pa je postal asistent v Inštitutu za vodne zgradbe in na njem ostal do 1946. Od maja do okt. 1945 je bil začasno zaposlen na Minist. za industrijo LRS kot v.d. šefa odseka za gradbeno-industr. material. 1946 je postal docent, 1953 izr., 1961 redni prof. gradbenega odd. Tehn. fak. lj. U, 1956–57 je bil njegov predstojnik. V š. letu 1957–58 je bil prodekan, od 1963–65 pa dekan Fak. za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo; tu je poučeval do 1979, ko je bil upokojen. Ustanovil je Inštitut za zdravstveno hidrotehniko na Gradbenem odd. Tehn. fak. U v Lj. in bil njegov predstojnik, vodil gradnjo stavb hidrotehniškega odseka in vodogradbenega laboratorija. Hidrološko je preiskal Lj. polje, Mrb. otok, Moste, Sorško polje, Medvode, Vuzenico, Blejsko jezero. Predlagal in preračunal je čistilni napravi v Ilir. Bistrici in Zalogu ter analiziral čistilno napravo okraj. vodovoda Koper v Rižani. Glavnina S-evega znanst. dela sega na področje zdravstvene hidrotehnike (preskrba z vodo, kanalizacija, čiščenje pitne vode, odplak) in hidrogeologije. Svoja dognanja je tudi publiciral, tako v samostojnih izdajah kot tudi v strok. čl. v revijah (Gradbeni vestnik, Nova proizvodnja). Dragocen je S-ev delež pri uvajanju izvirne slov. terminologije na njegovem ožjem strok. področju. Udeležil se je znanst. srečanj doma in na tujem, bil je član več strok. komisij. 1950 je prejel Prešernovo nagrado, 1957 (skupaj z R. Modicem in M. Rejicem) Kidričevo nagrado.

Prim.: Osebni podatki; ULjBB I, 256–57; Kojeko 1, 641; PDk 27. nov. 1969; SBL III, 332; Delo 5. sept. 1979.

M. V.