Skerpin, Janez Krstnik (okoli 1670–1715)

Skerpin Janez Krst., nabožni pisatelj, r. domnevno ok. 1670 v Medvodah (po V. Steski), u. 21. febr. 1715 v Lj., pok. pri Marijinem oltarju v cerkvi sv. Petra. Matičnih podatkov o družini ni, verjetno pa je v sorodu s Skerpini iz Kamnika (gl. čl.), ker je S. v podobnem smislu javno nastopal. Tesne zveze z jezuiti kažejo, da se je šolal v njihovem kolegiju. Neznano kje je pred 1700 dosegel doktorat iz teol., nato nastopil službo v škofij. pisarni. Prvi uradni dokument o njem ga postavlja 23. dec. 1699 za začasnega vikarja pri Sv. Petru v Lj., kjer je od 30. avg. 1703 do smrti imel pravice pravega župnika. V Dolničarjevem krogu je kazal največjo asketsko prizadevnost. Organizacijsko spretnost je dokazal pri postavitvi 12 zidanih znamenj ob poti od cerkve sv. Petra v Lj. do cerkve v Polju, kjer je bila že prej v navadi jezuitska procesija, a je 1705 za dve leti prenehala. S. je obisk teh znamenj postavil v program nove bratovščine za srečno smrt, ki jo je 1712 sam ustanovil (ordinariat 11. apr. 1713 potrdil). – Kot bratovsko knjigo je izdal anonimno Treuer Gefährt (Fidus comes) … Lj. 1713, 477 str., z biografijami Marijinih častilcev, asketskimi napotki in s slikami iz 12 znamenj, delo dunaj. slikarja B. Henckela. Besedilo povzema misli tedaj že umrlega Andreja Schweigerja (gl. čl.), vsa knjiga pa je značilna priča o čustvovanju te dobe. – Prim.: mrl. knj. šentpetr. III 154; Diariurn lj. kolegija, I/35 r, fol. 730; 1/36 r, fol. 777, 781, 846, 856, 866–7 (DAS); KapALj, fasc. 97/31; ŠkALj, Protoc. Officii episc. za 1700, 143; za 1701–3, 374 sl.; za 1707–8, 244; za 1711–3, 371; Erberg 278; Thalnitscher, Epitome Chronologica 100; I. Vrhovnik, IMK 1898, 36–40, 37–8 (podatki o knjigi); V. Steska, ib. 1900, 168; 1901, 165; Iv. Vrhovec, ZMS 1903, 73. Mkč.