Simoniti, Rado (1914–1981)

Simoniti Rado, skladatelj, dirigent, glasbenoprosvetni delavec, r. 15. maja 1914 v Fojani čevljarju in organistu Antonu ter Jožefi r. Mavrič, živi v Lj. Obiskoval je osn. šolo v r. kraju 1920–4 in Lj. 1924–5, tu še klas. gimnazijo 1925–33 (mat. 1933) in od 1933 (dipl. 1937) na Sred. šoli Drž. konservatorija glavni predmet orgle (prof. Stanko Premrl, SBL II, 490–1). Bil je 1937–9 učitelj na Mest. glasb. šoli v Splitu, 1939–43 zborovodja SNG v Lj., tu je 1940–3 študiral na Glasb. akad. kompozicijo (M. Lipovšek, L. M. Škerjanc) in dirigiranje (D. Švara; Mirko Polič, SBL II, 435–6). Po italij. kapitulaciji 1943 je S. odšel v NOV, s kulturniško skupino X. lj. brigade potoval 1943–4 čez Gorski Kotar na Vis, v juž. Italijo; tu je prevzel umetn. vodstvo pev. zbora primorskih Slov. iz taborišča Gravina in z njim 11. sept. 1944 prvič nastopil na koncertu za zaveznike v Bariju. Vodstvo tega, v Srečko Kosovel preimenovanega zbora je ostalo do konca vojne S-jeva voj. dolžnost. Z njim je potoval 1944–5 čez Dalmacijo, Črno goro, Albanijo, Makedonijo v osvobojeni Bgd, nastopal v Bgdu, Sremu, Vojvodini, v Bolgariji, se 1945 vrnil čez Vojvodino in Madžarsko v Sjo, sept. pa odšel na turnejo po ČSSR. V sl. letih je bil zbor s S-jem, ki ga je vodil do konca, za posebne priložnosti večkrat sklican: maj–jun. 1946 med zasedanjem sveta štirih zavezn. ministrov v Parizu, semkaj in v druga franc. mesta, Belgijo, Švico, da manifestira s partiz. pesmijo za priključitev Primorske k Jsli; na množične proslave: 1952 na primor. festival v Ajdovščini in proslavo brigad v Dol. Toplicah, 1953 na Okroglici. Zadnji koncert je bil 30. jun. 1955 na lj. Festivalu. – Od 1945 je S. dirigent opere SNG v Lj., 1946 je dipl. na Akad. za glasbo (dirigiranje pri Švari), vmes je sept. 1946–jan. 1947 delal v Centr. domu JLA v Bgdu, hkrati 1948–58 vodil tudi zbor Slov. filharmonije (za to 1949 Prešernova nagrada), z njim nastopal 1954 v Trstu in Linzu. Vsaj 1954–6 (morda leto prej ali pozneje) je tudi honorarno predaval na Akad. za glasbo v Lj. operno igro, zbor in zborovodstvo.

Komponiral je S. izdatneje šele v NOV: za vokalne zasedbe, največ za zbor, pa tudi za samospeve s spremljavo. – I. Zbori (okr. 100) obsegajo: izvirne množične, zlasti partizanske pesmi; priredbe tujih množičnih in ljud. pesmi za zbor sam ali s spremljavo klavirja, godbe na pihala ali orkestra; izvirne umetne pesmi a cappella za meš., moš., žen. ali mlad. meš. zbor, mlad. zbore a cappella ali s spremljavo za klavir ali godbo na pihala; kantato za solo, zbor in orkester; priredbo tuje umetne pesmi. – Najbolj znani so: Tito (napisan 1943 ali 1944), prvič v zbirki Naša pesem (Vis 1944) z izvir. hrv. besedilom za 1–4-glas. moš. zbor z označbo akordov za spremljevanje, pozneje prirejen tudi za meš. zbor; Pesem o Titu, tekstna kontrafaktura na prvotno pesem o Stalinu (1944), za 1–2-glasni solo in 4-glasni moš. zbor (Naša pesem, Vis 1944); z novim besedilom, za solo tenor in bariton s klavirjem ad libitum in moš. zbor, pozneje prirejena za razne zasedbe (zbirka Pesem delu I, Lj. 1946²); Za šačicu riže (zbirka Le vkup, le vkup, uboga gmajna. 1946) za moš. zbor in bas solo; Čriček na vrtu (zbirka Pet pesmi za žen. zbor. 1951); Dopolnil dan je bolečino (Mrtvi deklici, ib.), oboje za žen. zbor; Križ, moš. zbor (NZb 1954, št. 3); Ljubavne pesmi iz Rezije za tenor in moš. zbor (ib., št. 2); Starka za vasjo, meš. zbor s solo sopranom in baritonom (ib. 1948, št. 5–6); Le vkup, le vkup, uboga gmajna (napisano 1943) za bariton solo in moš. zbor, prirejeno tudi za meš. zbor in za množični zbor s spremljavo (prvič v zbirki Le vkup, le vkup, uboga gmajna. 1946); Bolen mi leži, maked. ljud., za moš. zbor in tenor ali sopran solo (ib.), za meš. zbor (1949), za žen. zbor (1951); Plovi, plovi, dalmat. ljud. pesem za moš. zbor in tenor solo (Zbirka Le vkup, le vkup … 1946), za žen. zbor (1951); Lepo moje ravno polje, za sopran in žen. zbor (NZb 1949, sn. 3 in drugod), prirejen tudi za moš. zbor; A ća? za moš. zbor (ib. 1959, št. 3); Kolednica mladin. brigad (O. Župančič), kantata za tenor, meš. zbor in orkester (izv. 26. okt. 1956 v Lj). – S. je objavljal zbore v samostojnih izdajah, v lastnih in tujih zbirkah, serijah in revijah.

Obsežnejše S-jeve A) lastne zbirke zborov: 1. priredbe ljud. pesmi: Le vkup, le vkup, uboga gmajna. Sedem moš. zborov (Lj. 1946, SKZ; 1950² v samozal., samo 6 pesmi); 6 pesmi za žen. zbor (samozal., brez letnice, po S-jevi navedbi 1949). – 2. priredbe ljud. in partiz. pesmi: Pet pesmi za ženski zbor (Lj. 1951, samozal.); Zbirka otroš. in mladin. zborov. Zbral in uredil Avg. Šuligoj (Lj, 1957, DZS); Tri šaljivke za moš. zbor (Lj. 1959, Prosv. servis); Moš. zbori (1960, ib.). – 3. S-jeve pesmi in priredbe drugih avtorjev: Barčica po morju plava. 20 moš. zborov (Lj. 1960, Prosv. servis; del naklade izdan 1963 z letnico 1960; z novim ovitkom kot Zbori 1. zv.). – B) Važnejše tuje zbirke, serije, revije z zbori: Naša pesem. Šopek partizanskih. Primor. rojakom partizanom doma in v tujini! (Vis 1944. Izd. kult. grupa X. udarne lj. brigade); Pesem delu. Moš. zbori (I. d. 1946²); Naša pesem. Zbirka meš. zborov (Lj. 1949, Sindik. zal. DEn); Partiz. pesem. (Lj. 1953; uredil dr. Radoslav Hrovatin); R. Gobec, S. Mihelčič, Rado S., Pesem svobodnih ljudi. 14 zbor. pesmi s spremljavo klavirja (Lj. 1953); Karol Pahor, Izbor skladb za meš., žen. in moš. zbore (Lj. 1955, Glavni odb. delav. prosv. društev Svoboda); J. Kuhar, Partiz. koračnice za harmoniko. (Lj. 1955, revija Borec); Žalostinke. 10 moš. zborov. 1. zv. (Lj. 1957, Prosv. servis); Slavček. Pesmarica mladin. zborov, ured. A. Šuligoj (Lj. 1957, Svet Zveze svobod in prosv. društev Sje); Naša partizanska pesem, ur. R. Gobec (Lj. 1959); J. Završki, Mi smo sretno pokoljenje … (Zgb 1960); Mladina poje. I. d. (Lj. 1960, DZS); Zbirka množičnih zborov III (1947), VII (1947); Glasbena spremljava za množične zbore. (Lj. 1948, 10. zv., glasovi za godbo na pihala priredil F. Bernard; 1947–8 trije zvezki z instrumentalnimi deleži tujih množičnih zborov v S-jevih priredbah za spremljavo z godbo na pihala); Nzb (1948–9, 1952–60); Grlica (1953–4, 1956, 1959).

II. Samospeve je S. objavljal od 1949 v lastnih in tujih zbirkah ter v posameznih izdajah. – A) lastne zbirke: 7 partizanskih pesmi za glas s klavirjem (Lj. 1945; mdr. samospevi Bosa pojdiva, Talcem, Samo en cvet, Še veš, Na Krasu); Pet samospevov za sred. glas in klavir. Lj. 1947; Mladin. samospevi. Štiri pesmi za glas in klavir (Lj. 1947, Mlad. knjiga); Devet samospevov. (Samozal. 1953–7); Izbrani samospevi (Lj. 1965, Prosv. Servis). – B) posamezne izdaje v samozaložbi od 1949 dalje. – C) tuje zbirke, v vsaki po 2 S-jeva samospeva: Zdravo, tovariš! Partiz. samospevi. Za glas in klavir (Lj. 1945); Samospevi (Lj. 1960, Prosv. Servis). – Samospevi so v sestavah za glas in klavir, večino pa je S. instrumentiral za spremljavo z velikim in malim orkestrom (partiture v rkp.).

III. Instrumentalna in odrska glasba: Potrkan ples. Za harmonikarski zbor priredil Jan. Kuhar (razmnožen 1948); Glasb. vložki za glas in klavir za: Staša Jelić, Rdeča kapica, lutkovna igrica (prev. L. Krakar, Lj. 1950, Mlad. knjiga); Scenska glasba za drame na odru SNG, mdr.: Žižek, Miklova Zala; Jurčič-Levstik, Tugomer; G. Lorca, Dom Bernarde Albe; opera Partizanka Ana na libreto Sm. Samca (SBL III, 195), 1966, izvajana v RTV Lj. 1967.

V Lj. je S. dirigiral opere, največ romanskega repertoarja mdr.: Don Kihot 1949–50; Prodana nevesta 1954–5; La Bohème 1958–9; Nabucco 1959–60; C. Orff, Premetenka 1961–2; H. Sutermeister, Razkolnikov 1963–4.

S. je zlasti od osvoboditve sèm eden vodilnih glasbenoprosv. delavcev. Po zgledu očeta, zborovodje v gor. Brdih in tamkajšnj. nar. buditelja, E. Adamiča (SBL I, 2) in Fr. Marolta (SBL II, 62), čigar pev. zbora član je bil sam, je S. vodil amaterske pev. zbore: 1938–9 zbor Tomislav v Splitu, 1941 slov. glasb. društvo Ljubljana, 1951 (po Maroltovi smrti in v njegovo počastitev) obnovljeni zbor članov predvojn. Akad. pev. zbora, z njim nastopil v Lj., Celju, Mrbu, Clcu, Trstu; 1952 Učitelj. pev. zbor: le-tega je S. pobudil in mu bil prvi dirigent.

S. je pisal o glasbi v: program. letaku k duhov. koncertu zbora Ljubljane 1941, ADK 1945, Obz 1948, SPor 1955, Crvena zvezda 1956, DEn 1958, Delo 1961. – Kot skladatelj, dirigent in organizator je sodeloval pri Ljud. prosveti Sje, Zvezi Svobod in prosv. društev. Bil je član uredn. odbora NZb 1950–61, žirije na mednar. tekmovanjih pev. zborov (npr. 1955 v Arezzu), od 1957 predsed. Glasb. komisije (od 1961: Sosvet za glasb. dejavnost pri rep. svetu te Zveze, od marca 1964: Zveza kult.-prosv. organizacij Sje). – Ocene: S 1941, št. 73, 74 (s sliko); K. Pahor, DEn 1945, št. 32; Dr. R. H(rovatin), SPor 1946, št. 4; D. Cvetko, ib. 1947, št. 76; Danilo Švara, ib. 1953, št. 24, 114, 278; Koncertni list 1956/57, št. 2, 37–8; R. Ajlec, LdP 1956, št. 256 (s sliko); 1958, št. 5, 31; Vasilij Mirk, SPor 1956, št. 9; R. Hrovatin, op. k zbirki Partiz. pesem 1953 in Naša partiz. Pesem. 1959. – Prim.: SDL II, 122; I. Silič, S 1939, št. 147; GLLjO 1945–6, št. 6, 71–2 (s sliko); V. Ukmar-Cvetko-Hrovatin, Zgod. glasbe. Lj. 1948, 526, 527 (oznaka skladat. dela); R. Ajlec, LDk 1951, št. 123 (s sliko); Partiz. dnevnik. Glasilo OF za Prim. in Gorenj. Okroglica 1953, slavnostna (edina) št., 5. sept., 23 (s sliko); R. Ajlec, NZb 1954, glasb. knjiž. pril. št. 2, 10–1 (s sliko); F. Novšak, LdP 1955, št. 123 (s sliko); SPor 1955, št. 211 (s sliko); LdP 1956, št. 252 (s slikami); Sodobna pota 1956, 318–20 (s sliko); 1960, 143–6; 278–80; -mgh (Marinka Golouh), TT 1956, št. 42; Koncertni list 1956–7, 37–8; Zbirka otroš. in mladin. zborov. Zbral in uredil Avg. Šuligoj. 1957, 3–4 (s sliko); R. Ajlec, LdP 1958, št. 5; NZb 1959, št. 3, 18–9; Delo 1960, str. 357; B. Pogačnik, ib. 1961, št. 135; D. Cvetko, Historij. razvoj muzičke kulture u Jsli. 1962, 522; Pesem borb in zmag 1963, passim; Delo 1965, št. 111, pril. RTV (s sliko). – Karikatura: DEn 1958, št. 18–9. Alc.

SIMONITI Rado, skladatelj in dirigent, r. 15. maja 1914 v Fojani, u. 14. maja 1981 v Lj. Oče Anton, organist in čevljar, mati Jožefa Mavrič, gospodinja. Po opravljeni klas. gimn. v Lj. je v letih 1933–37 obiskoval Konservatorij in 1946 diplomiral na Akademiji za glasbo (AG) v dirigiranju pri D. Švari. Poučeval je na glasb. š. v Splitu (1937–39), vodil zbor lj. Opere (1939–43), po kapitulaciji It. je 1943 odšel v partizane in vodil prvo part. pihalno godbo v Črnomlju, 1944 je v Gravini pri Bariju osnoval zbor Srečko Kosovel primorskih Slovencev, s katerim je nastopil v gledališču Verdi v Trstu. Po vojski je bil do 1978 z nekaj prekinitvami dir. lj. Opere, v letih 1948–58 je bil hkrati dirigent zbora Slovenske Filharmonije, že pred maturo je vodil šolski zbor, po maturi moški zbor Krakovo-Trnovo in nadomeščal Fr. Marolta pri Akad. pev. zboru, v Splitu je vodil zbor Hrvaškega glasbenega društva Tomislav; po vojni je 1947 v Bgdu ustanovil umetniški korpus Jugoslovanske armade, sooživil Učiteljski pev. zbor Emil Adamič, bil je soustanovitelj Mladinskega pev. festivala v Celju, sour. revije Zbori ter pobudnik ljudsko-prosv. glasbenega dela na Prim. Po diplomski predstavi Traviate je redno dirigiral v Operi, kjer je gojil predvsem it. standardni romantični in veristični repertoar. Kot skladatelj je izrazit melodik, ki se zgleduje po Pucciniju in drugih it. veristih in se ne izogiba patetičnosti. Čustvenost preglasuje tudi vsako zgledovanje po ljudski glasbi ter po slov. vzornikih E. Adamiču, Fr. Maroltu. Napisal je okoli 600 samospevov in zborovskih pesmi na stihe A. Gradnika, I. Grudna, S. Samca, K. Destovnika-Kajuha, S. Kosovela in drugih, na besedilo O. Župančiča kantato Kolednica mladinskih brigad za tenor, meš. zbor in orkester (1955), po libretu S. Samca pa enodejansko operno agitko Partizanka Ana. Napisal je tudi precej mladinskih in otroških zborov in scensko glasbo.

Prim.: Raf. Ajlec, SBL III, 315–17; A. Rijavec, Slov. glasbena dela, Lj. 1979, 264–66; slika v Delu 1965, št. 111, pril. RTV.

-ù