Simonič, Franc (1803–1866)

Simonič Franc, rodoljub, r. 30. nov. 1803 v Levanjcih pri Destrniku blizu Ptuja kmetom Juriju in Neži r. Vilec, u. 15. apr. 1866 v Gaju (Sv. Križ) nad Mrbom. Obiskoval je osn. šolo v Destrniku, gimn. v Mrbu in Gradcu, tu študiral filoz. in teol. (ord. 1832). Bil je kaplan v Bučkovcih (Mala Nedelja) do 1840, Križevcih pri Ljutomeru do 1846, v Lučanah (Leutschach) do 1850, pri predmest. fari D. M. v Mrbu do 1857, končno kurat v Gaju. — S-a sta narodno prebudili dij. slov. družba v Gradcu in Kremplova (SBL I, 567–9) bližina za kaplanovanja v Bučkovcih. Z njim se je kot »goreč Slovenec« (Vraz, Djela V, 130) trudil za boljše osn. šolstvo, prepričan, da resnično prosvetno delo uspeva le v dom. jeziku. V tem času se je verjetno mnogo družil s P. Dajnkom (SBL I, 111–6), M. Glaserjem (ib., 216–7); prek Vraza si je naročal ilirski slovar; bil je prednaročnik Kremplovih Dogodivšin; naročnik N (1845), SB (1850), Vrazovih del; član štaj. zgod. društva v Gradcu in MD (1852). Kot Vrazov »istinski prijatelj« (podpis na enem od treh pisem nanj), je bil »jedini pošten Muž«, ki se je Vraz nanj lahko poleg kaplana E. Bratuša (SBL I, 57) in Iv. Gottweisa (ib., 236) obračal pri razprodaji ilir. knjig po vzh. Štaj. — V Lučanah je S. poučeval slov. otroke vse šol. predmete v slov.; podpiral nekatere dijake (npr. R. Razlaga; SBL III, 53–5) in graško Slov. društvo; sledil Jurija Matjašiča (SBL II, 71–2) in Dav. Trstenjaka Očitni prošnji na vse slov. domorodce, da bi pošiljali knjige mrb gimnazijcem; se trudil po razpustu mrb redemptoristov za reorganizacijo šolstva v nekd. graškem predmestju Mrba in tu 1854 dosegel župnij. trivialno šolo. Ker je daroval večje število slov. in ilir. knjig (javna zahvala N 1851, 59), ga je vlada kot pospeševalca slovenstva osumila panslavizma. — Po Juliju Kleinmayru (SBL I, 460) spada S. med tiste, ki »so nam podali zadnje leta molitvene knjige, dela pobožnega poučnega zerna« (Zgod. slov. slovstva 206), pravilneje ga ocenjuje Glaser (II, 131), ko ga šteje med slov. duhovnike, ki sicer »niso bili pisatelji slovenski, vender so podpirali slovstveno gibanje.« — Prim.: S-eva pisma Vrazu (Zgb, Vseuč. knjižnica; ČZN 1910, 379); Slekovčeva kartoteka duhovnikov (Pokraj. arhiv, Mrb); Orožen I, 58; N 1851, 3–4, 59; Razlag, Zora 1852, 150; DS 1907, 494; Ilešič, IMK 1909, 98, 99; Štrakl, VBV 1911, 231. Vrk.