Slovenski biografski leksikon
Simončič Maks, pevec in pisatelj, r. 7. okt. 1887 delavki Ani v Gradcu, u. 5. dec. 1966 v Lj. Tu je obiskoval II. mest. petrazr. ljud. šolo (1894–8), 4. razr. Marijanišča, štiri razr. gimn. v Salezij. zavodu (1901–5) ter 1. letn. učiteljišča. Bil je najprej v službi pri notarju L. Svetcu v Litiji, nato pri Dež. sodišču v Lj., 1914–8 na fronti in v bolnišnicah, pozneje v rus. ujetništvu, po vrnitvi v Lj. 1918–46 zborist in pevec manjših vlog v lj. operi. Med S-eve samostojne nastope šteje mdr. Goro (Puccini, Madame Butterfly), Mandarin (S. Jones, Gejša, 1938), štacunar (M. Bravničar, Pohujšanje, 1930, 1932). Ukvarjal se je s pisanjem operetnih besedil (Oj, ta prešmentana ljubezen, upriz. 1930; Erika, upriz. 1932; Angel z avtom, upriz. 1940, tudi v Gor. in Avstr.) ter krajših dramskih, ki jih je igral amaterski oder v Litiji (enodejanki: Dva nasprotna značaja; Neustrašenci, oboje 1907 ali 1908. Zmešnjava nad zmešnjavo, komedija v 3 dej., upriz. v Mirni in v Slov. primorju; Vse za ljubezen, opereta; Jaz bi te že rada imela, enodejanka; Kdor zna pa zna). Z A. Balatko je sestavil Pesmarico moš. zborov. Lj. 1929. Pisal je pesmi, zlasti za mladino (Odmevi 1930, 1932; Orlič 1930; V 1934–5; Mali veseljak 1954; Ciciban 1959), ki so jih uglasbili mdr. B. Arnič, R. Gobec, K. Pahor, C. Pregelj (Grlica 1956, 1957, 1959, 1960; Mlad. zbori, Celje 1962 št. 4). L. 1943 je izdal v samozal. mladin. knjigo Jurček (po izidu zaplenjena). Doživljaje iz prve svet. vojne je popisal v spominih Galicija (S 1934, št. 139–81; ponat. v samozal. 1935). S. je tudi notografiral razne izdaje (M. Bravničar, Fantazija za violino in klavir. Lj. 1950; M. Kozina, Ilova gora. Lj. 1950). – Prim.: katalog glasb. odd. NUK; GLLj 1920–1, 1925–6, št. 15; LZ 1933, 124; S 1934, št. 183 a; DS 1936, 449; 1941, 108. *
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine