Simčič, Branko (1912–2011)

Simčič Branko, arhitekt-urbanist, r. 16. avg. 1912 v Trstu uradniku Josipu, živi v Lj. Obiskoval je gimn. v Mrbu (mat. 1933), študiral arhitekturo (prof. Iv. Vurnik) v Lj., tu 1941 dipl. (zaradi okupacije dipl. izstavljena 1947) in se kmalu vključil v delo OF. L. 1942–3 je bil v internaciji v Gonarsu in Trevisu (Ital.), nato v NOV do 1945. Vodil je ekipe za graditev bolnic v sanitet. ods. GŠ, bil grafik v Centr. tehniki KPS, referent za arhitekt. v odd. za kulturo pri SNOS, inscenator SNG ter do 1945 v odseku za gradnje SNOS-a; 1945–6 pri ministr. za gradnje LRS (industrializacija), 1946–7 asistent (prof. A. Král) v Inštitutu za raziskavo materiala na lj. univ. in tajnik sosveta tehnol. inštituta; kot urbanist od 1947 v Sarajevu, od 1948 v Lj. pri Projekt. zavodu LRS, od jun. 1948–55 v uradu za regulacijo Lj. pri predsedstvu vlade LRS, ki je pozneje vključen v MLO oz. OLO Lj. Nato je bil S. šef odseka za izvajanje regulacije in urbanistično dokumentacijo, od 1962 direktor Zavoda za urbanizem na Bledu.

V predvojni dobi je S. začel z osnutki inscenacij za SNG v Mrbu, med NOB za Molièra, Čehova, Linharta (upriz. v Črnomlju in Semiču 1944), po vojni za SNG in Mest. gled. v Lj. mdr.: Bor, Vrnitev Blažonovih 1948; Ostrovski, Nevihta 1951; Priestley, Prišli so pred neko mesto 1951; Anouilh, Popotnik brez prtljage 1952; Behrman, Zgodba njenega življenja 1952; Shakespeare, Dva gospoda iz Verone 1960. – Izdelal je osnutke za opremo knjig, npr.: J. K. Jerome, Trije možje v čolnu … Lj. 1952; J. Petek, S štirinajsto divizijo. 1954; V. Pavšič-Bor, Kritika. 1961; L. Matajc, Pediatrija. Lj. 1962; Naši Španci, zbornik 1962; C. Kosmač, I–IV, 1964; za revije, plakate, znamke in bankovce. S. načrtuje notr. opremo stanov. prostorov in poslov. lokalov, predvsem pa projekte, npr.: urbanist. zasnove za Kranj (še v seminarju prof. Vurnika) 1938–41; planinska koča na Pohorju 1939; kopališče Kranj 1940; natečajni projekt za regulacijo Lj. 1941; porušeno naselje Zapudje pri Dragatušu 1944–5; partiz. bolnice v Žužemberku 1944; nateč. projekt za javne centr. garaže v Lj. (z M. Medveščkom) 1946; za glavno železn. postajo v Sarajevu (z Neidhardtom) 1947; nateč. projekt za hotel v Jajcu 1947 (3. nagrada); zgradba ljud. skupščine v Lj. (s prof. E. Ravnikarjem) 1947 (2. nagrada); nateč. projekt za kult. dom v Črnomlju 1948; ureditvene načrte za stanov. naselja Litostroj, Šiška, Bežigrad in Črnuče; za kompleks med Prešernovo, Titovo in Gosposvet. c. v Lj.; cestni proboj Vošnjakova-Parmova; zazidalni načrt za kompleks med Titovo, Pražakovo, Cigaletovo in Trdinovo c.; stanovanj. kare na Prulah; projekt in izvedba razst. paviljonov v Parizu 1950 (nagrada), Trstu 1953, Milanu 1954 in Smyrni 1955; izvršilni projekti za Gospodar. razstavišče v Lj. (mala hala, vzh. in zah. prizidek, velika in mala ploščad 1958 Prešernova nagrada). – S. se ukvarja tudi s trdnostnimi preskušnjami betona, armiranega betona, železa in lesa, preiskuje cement in fizik. lastnosti ivernih plošč itd. – Piše študije in referate s prometnourbanist. področja ter sodeluje pri publikaciji Projekt. zavoda LRS, pri Arhitektu (1952, 34, 40) in pri GL Mest. gled. v Lj. (1951, 13), katerega je 1951–2 tudi opremljal. – S. je izdelal ali sodeloval z načrti za spomenike iz NOV: v Žužemberku; B. Kidriču (kipar D. Tršar) v Lj.; talec na vogalu ceste na Rožnik; načrt za osrednji spomenik Španski borci pred muzejem NOB v Lj.; obelisk pri Čadu v Lj. pod Rožnikom. – Prim.: SDL II, 121; Objave univ. v Lj. 1961, št. 23, 69–75; Fr. Šijanec, Sodobna slov. likovna umetnost. 1961, 472; Sto premier Mest. gled. v Lj., Lj. 1961. Mšč.

SIMČIČ Branko, arhitekt, urbanist, r. 16. avg. 1912 v Trstu, živi v Lj. Oče Josip, uradnik. Gimn. v Mrbu (mat. 1933). Študiral arhitekturo na Odd. za arhit. U v Lj. Diplomiral 1941 pri prof. I. Vurniku. Pomembno se je angažiral v NOB in sodeloval tako pri part. grafičnih tehnikah kot pri gradbenih delih za potrebe part. vojske. Po vojni je delal v Min. za gradnje, med leti 1948–55 v uradu za regulacijo Lj., pozneje šef odseka za izvajanje regulacije. Od 1962 do upokojitve 1973 dir. Zavoda za urbanizem na Bledu. V predvojnih in prvih povojnih letih se je ukvarjal s scenografijo, grafičnim oblikovanjem, glavnino njegovega dela pa zajemajo arhit. in urbanistične naloge, med katerimi so posebno pomembni načrti za ureditev središča Lj. Najpomembnejše S-evo delo je načrt za Gospodarsko razstavišče v Lj. z izvedeno osrednjo kupolno dvorano in vhodnim objektom (1954–58). Gre za zgledni izdelek podaljšanega funkcionalizma z uvajanjem novih tehničnih in formalnih prvin (kupolaste forme idr.).

Prim.: SBL III, 310 in tam navedena lit.; Šijanec, 472; S. Bernik, Slov. arhitektura, urbanizem, oblikovanje in fotografija, 1945–1978, Lj. 1979, 212.

Kčč