Silvester, Radoslav (1841–1923)

Silvester Radoslav (Franc), pesnik, r. 3. dec. 1841 na Vrhniki hišarju Martinu, ki se je ukvarjal tudi z mizarstvom, prevozništvom ter trgovanjem, in Mariji r. Zhott, u. 30. apr. 1923 v Vipavi. Po dvorazr. osn. šoli na Vrhniki, kjer mu je bil učitelj tudi pesnik Fr. Svetličič, je S. s 14 leti prišel v Lj. in se izučil za peka. Samouk se je navadil nem. in italij. Kot pomočnik je služil v Planini, Postojni, Idriji in Vipavi: tu si je s pridnostjo in varčnostjo pridobil samostojno obrt in posest. Pod vodstvom Jurija Grabrijana (SBL I, 239–40; gl. N 1875, 317) je S. posegel v čitaln. in polit. življenje ter pisal pesmi in igre za razne prireditve. – Pesnik samouk je razvil veliko plodovitost. Sodeloval je pri: A (1888, 1890–3, 1895, 1897–900, 1902, 1906, 1918–9), B (1874, 1877, 1879), Bg (1903, 1906, 1908–9, 1911–2, 1922), Brivec (1899), Dm (1916), DP (1898), Drobt. (1888–90, 1892–4), KMD (1867, 1885, 1899), Kršč. detoljub (1888, 1890), M (1922), N (1875, 38, 317), S (1874, št. 110; 1878, št. 128), Slov. legende (1910, 103–4), Slov. pesmarica (1896, 1911, 1923), SN (1922, št. 153), Soča (1898, št. 64), SV (1880, 1883), šol. list (1919), UT (1881, list 24), V (1875, 128; 1877, 56; 1896), ZD (1862–905), Zk (1908, 1909). Z verzifik. spretnostjo se je oprijel različ. oblikovnih nalog, vendar brez izrazitejšega osebn. značaja; pozneje je čutiti vpliv Gregorčičeve miselne pesmi (Kdo si ti? ZD 1888, 37–8) in celo Aškerčev. Tu in tam udari na kult.-polit. struno (Skesani prostomišljak, ZD 1877, 70). Zlasti ZD je redno prinašala njegove vzgojne in relig. verze, med njimi so sonetni cikli, več sonetnih vencev z akrostihom (1868, 399–400; 1871, 1; 1877, 193–5), Oče naš v sonetih (ZD 1903, 234, 243, 252, 257, 273, 281, 283, 297), Nebeški Kraljici (ib. 1904, 161, 169; Dm 1906, 371), nibelunge, oktave, trioleti. V dramski obliki je spesnil Izgubljeni sin (ZD 1865, 65, 73, 147, 157, 165, 175, 181, 193, 231, 247, 279, 287, 297, 314, 355, 362, 369, 377), Egiptovski Jožef (ib. 1871), Sv. Uršula (ib. 1873). – V knjigi je izdal Mali šopek domoljubnih cvetličic. Clc 1878; v njih razodeva svoje slov. in slovan. čustvovanje, slavi lepoto domovine, nar. buditelje in se obrača proti potujčevalcem; močno je tudi čutiti odmev dogodkov na Balkanu; Slov. šaljivec. 1900, zbirka najboljših kratkočasnic v prosti in vezani besedi; Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem. 1901; Voščilna knjižica, zbirka voščilnih listov in pesmic h godovom. 1904; šmarnice. Glasi moje mladosti. Postojna 1905. Poslovenil je povesti Ciganova osveta. 1898 in Mrtvi gostač. 1900 (zal. A. Turk). Njegov sin, Fr. S., nadučitelj, je zbral in izdal tudi očetove Kuplete in pesmi. Gor. 1913, s sliko; vmes nekaj gled. iger. – Prim.: Glaser III, 31; IV, 56–7, 402; NE IV, 94; SDL II, 121; N 1878, 52; ZD 1879, 160; 1881, 351; A. Kržič, Drobt. 1888, 129–38; Dr. E. L(ampe), DS 1905, 497; 1912, 39; S 1922, št. 60; 1923, št. 100; F. B(evk), M 1923, 318 (s sliko); SN 1923, št. 104. Kr.

SILVESTER Radoslav (Franc), pesnik, obrtnik in trgovec, r. 3. dec. 1841 na Vrhniki, u. 30. apr. 1923 v Vipavi. Oče Martin, mizar in prevoznik, mati Marija Zhott. Dvorazr. osn. š. je opravil na Vrhniki, kjer mu je bil učitelj tudi pesnik Fr. Svetličič. V Lj. se je izučil pekarstva, kot pomočnik služil najprej v Planini, nato v Postojni, Idriji in Vipavi: tu postal samostojen trgovec in posestnik. Dekan Jurij Grabrijan (PSBL I, 460–61), takratna vodilna polit. in kult. osebnost na Vipavskem, je navdušil S-a za narodno in ljudsko-prosvetno delovanje. Z vso vnemo se je posvetil širjenju in organiziranju amaterske gledal. dejavnosti in tudi sam spesnil v verzih svetopisemske igre Izgubljeni sin (1865), Egiptovski Jožef (1871), Sv. Uršula (1873), ki so vse izšle v ZD. Predvsem pa se je S. posvetil pesnikovanju in se izkazal kot zelo plodovit pesnik. Prvo pesem Materno slovo je izročil uredništvu ZD 1862, kot sam izjavlja (ZD 1881, 351) in tako postal njen zvest sodelavec do 1905. Kmalu je postal eden najplodovitejših nabožnih pesnikov in sodeloval pri skoraj vseh takratnih slov. časopisih in revijah. Številne pesmi so tudi izrazito vzgojnega značaja kot Vernim Slovencem za novo leto 1893 (ZD 1893, 1), Verna hčerka Slovenija sv. Očetu Leonu k slavnemu jubileju (ZD 1893, 41), nekatere so tudi odraz takratnih polit. napetosti (ZD 1892, 204, 285). Pesnil je večinoma v sonetu, pa tudi v oktavah, nibelungih in trioletih; ima več sonetnih vencev z akrostihom (Bog varuj naš dom; Preblagimu Piju). 1878 je izdal v Clcu samostojno knjižico Mali šopek domoljubnih cvetličic, drobno zbirko domoljubnih pesmi, v katerih opeva lepoto domovine (Vipavska dolina, Bled, Triglav), slavi zaslužne može (Vodnik, Luka Jeran, Grabrijan). 1905 so izšle v Postojni Šmarnice. Glasi moje mladosti. To je zbirka pesmic ob 50-letnici prikazovanj v Lurdu; poleg sonetnega venca z akrostihom Rajski Kraljici so tudi ostale večinoma v sonetni obliki. Zbirka se odlikuje po dovolj čisti obliki in nežnem čustvu. V samostojni knjižni obliki so izšle še Slov. šaljivec (1900), Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem (1901), Voščilna knjižica (1904), Kupleti in pesmi (1913). V izdaji in založbi Narodne tiskarne je izšlo 1946 v Gor. 11 njegovih kupletov. Tiskala jih je tiskarna Lukežič (PSBL I, 314–15) v zbirki Nova Talija. - S. spada v tisto dobo narodnega prebujenja, ko si je vsak izobraženec štel v dolžnost, da je na vseh področjih kult. delovanja spodbujal narodno ljubezen in zavest.

Prim.: PrimL 25. maja 1905; SBL III, 308–09; SGL III, 629; GorLtk 1985/1987, št. 12–14, 229–35.

Češč.