Sila, Valerija (1889–1962)

Sila Valerija r. Železnik. igralka, r. 16. sept. 1889 v Izoli, u. 27. marca 1962 v Trstu. Dovršila je pet razr. osn. šole, štiri razr. obrtne, 2 leti trg. šole in bila po poklicu knjigovodkinja. S 16 leti je začela nastopati v Barkovljah, nato v Dram. društvu, se izobraževala v šoli A. Verovška, igrala večinoma komične, pa tudi karakterne klas. vloge, n. pr.: Matrjona (Tolstoj, Moč teme), Emilija (Shakespeare, Othello). L. 1945–55 je bila članica SNG v Trstu, kot gost je tudi pozneje nastopala v manjših vlogah, n. pr. Bartolinijevka (Kreft, Kranjski komedijanti), Tona (Goldoni, Primorske zdrahe). Ob svojem možu Mariju (gl. čl.) je bila S. trdna opora tržaš. gledališča in je vplivala tudi pedagoško. – Prim.: SDL II, 120–1; P(avčnik) P(olde), GL STO 1947–8, 26–8; V. Bartol, Zbornik desete sezone SNG v Trstu. 1955, 10–4 (s sliko); Jos. Kosovel, GL Trst 1961–2, 10–4 (s slikami). Kr.

SILA Valerija, roj. ŽELEZNIK, igralka, r. 16. sept. 1889 v Izoli, u. 27. mar. 1962 v Trstu. Oče Feliks, finanč. inšpektor, mati Josipina Milavec je po moževi smrti upravljala trafiko. S-ova je obiskovala osn. š. na Katinari in v Barkovljah, nato 4 razr. obrtne in 2 razr. trg. š. Pri 16 letih je prvič nastopila v Barkovljah v skupini J. Štoke. Zaposlila se je kot uradnica in obiskovala 1908 pripr. šolo, ki jo je vodil A. Verovšek, potem ko je slov. gled. v Trstu postalo stalno in poklicno. Najprej je igrala ljubimke in naivke, nato na priporočilo L. Dragutinovića karaktenne vloge v dramah in veseloigrah. Z Borštnikom je nastopila v Strindbergovem Očetu in bila v sezoni 1912–13 pogodbeno angažirana. Mentorka ji je bila predvsem A. Danilova. Nastopala je tudi pri Sv. Ivanu in vzpodbujala Elviro Kraljevo, naj se posveti gledališču. 1918 se je poročila z igralcem Mariom Silo (gl. čl.). V zakonu sta se rodili hčerki Milena (1919) in Danila (1922), dolgoletna in priljubljena napovedovalka na slov. trž. rad. postaji (1945–77). S-ova se je ob požigu Nar. doma komaj rešila iz goreče stavbe. Odklonila je ponudbo, da bi nadaljevala z gled. delovanjem v Sji; v naslednjih letih je nastopala v Čitalnici pri Sv. Jakobu. Potem je »ostala odtrgana od odra prav v tistih letih, ko požanje sicer odrski umetnik svoje najlepše sadove« (V. Bartol). Tudi pod fašizmom ni mirovala, med vojno pa se je priključila aktivistom. Pri Silovih v ul. Gatteri so se zbirali ahtifašisti in aktivisti OF. Pred koncem vojne je bila aretirana in ob osvoboditvi izpuščena. Nastopila je 2. dec. 1945 v gled. Fenice na prvi predstavi obnovljenega slov. gled. v Trstu. Igrala je tudi na trž. radiu v skupini SG. V naslednjih igrah je odigrala na odru nekaj manjših, a izrazitih vlog. Igrala je v slov. filmih (Veselica, Zakon vojne, Vojna se nadaljuje) in nastopala na koprskem radiu kot Vanca v oddaji Sosednji kraji in ljudje. Leta 1955 se je s Primorskimi zdrahami poslovila od gledališča. Vloge: Matrjona v Tolstojevi Moč teme, Emilija v Shakespearovem Othellu, Bartolinijevka v Kreftovih Kranjskih komedijantih, Tona v Primorskih zdrahah, Mati v Sudermannovi časti, županja v Cankarjevem Pohujšanju v dolini šentflorjanski, Lužarica in Hana v Kralju na Betajnovi, mati v Ibsenovih Strahovih, Ana v Gogoljevem Revizorju.

Prim.: Podatki hčera Milene in Danile; SGL in tam navedena liter.; SBL III, 308 in tam navedena liter.; P. p., O igralki gled. v bivšem Narodnem domu, GL SNG Trst 1947/48; V. Bartol in dr., V. Silova se poslavlja od gledališča. Zbornik desete sezone SNG s sl.; J. Kosovel, V. Silova nas je zapustila, PDk 28. mar. 1962 s sl.; J. Babič, Liki iz naše preteklosti, RAITrstA 4. dec. 1968; slika: SG v Trstu, Lj. 1986, 22.

ldt