Sila, Matija (1840–1925)

Sila Matija, zbiratelj zgod., narodno- in krajepisnega gradiva, r. 14. febr. 1840 v Poviru, u. 7. apr. 1925 v Tomaju. Obiskoval je osn. šolo v r. kraju, gimn. (do 1859) v Trstu, študiral bogosl. v Gor., kjer je nanj močno vplival Štefan Kociančič (SBL I, 481–2), in bil ord. 1863. Služil je kot duh. pomočnik pri Sv. Antonu novem v Trstu, Voloski, Dekanih, na Opčinah in pri Sv. Jakobu v Trstu, postal 1871 župnik v Rodiku, 1877 v Repentabru in bil 1923 upok. – S. se je vneto udeleževal kult., polit. in gospodar. razvoja v Primorju, v Tomaju ustanovil hranilnico in posojilnico ter bralno in pev. društvo. Pisal je v E, Glas in Sočo. Iz svojih zbirk gradiva je objavil zgod. sliko Trst in okolica. (E 1882, št. 18–73 in ponat.; prim. Simon Rutar, LZ 1883, 261–3): zemljepisni uvod je »neprecenljive vrednosti … zasluži posebno pohvalo, ker je S. točno opisal položaj omenjenih mest in razložil, kje imamo iskati sledove nekdaj tako važnih gradov« (S. Rutar). S. je tudi priobčil biograf. črtico o Fr. Erjavcu (Soča 1887, št. 10), več zgod., narodopis. in imenoslovnih sestavkov (E 1880, št. 1, 6, 20–2; 1883, št. 58–78 s presledki; Kres 1885, 212–6; IMK 1892, 156; 1893, 37–9; 1899, 36; 1909, 4–7; DS 1898, 90–2; VBV 1909, 116); zbral je tudi slov. botanična imena. – Podpis: polno ime; M. S. Skalovič; M. S. – Njegova dela »imajo edini nedostatek: nesistematičnost. Sicer so bogat vir neizčrpnega materiala za vse stroke, za vsakega znanstvenika« (Sr. K., J 1924). – Prim.: Prospectus … et status personalil cleri … 1884, Tergeste, 80; N 1879, 195; E 1924, št. 259; 1925, št. 84, 87; Sr. K., J 1924, št. 253, 256; 1925, št. 86; S 1925, št. 81; J. Š(lebinger), GMDS 1926–7, 53. Šr.

SILA Matija, duhovnik, zbiratelj zgod. narod. in krajepisnega gradiva, r. 17. febr. 1840 v Povirju na Krasu, u. 7. apr. 1925 v Tomaju. Oče Matej, kmet, mati Katarina Schwab (Žvab). Obiskoval je osn. š. v domačem kraju, gimn. (do 1859) v Trstu, bogoslovje v Gor., kjer je nanj močno vplival Štefan Kociančič (PSBL II, 82). V mašnika je bil posvečen 24. okt. 1863. Šolanje je omogočil njemu in bratoma Jakobu in Francu materin brat Mihael Schwab (Žvab), ki je bil tudi iz Povirja in je kot duhovnik služboval v Trstu. Tri brate je namreč poklical v Trst. (Mihael Schwab, r. 22. sept. 1813 v Povirju, je bil kanonik sholastik v stolnici sv. Justa, ravn. c. kr. normalke in sp. realke v Trstu, škofijski nadzornik ljudski šol, ud. c. kr. zool. in bot. društva na Dunaju, kmet. društva v Gor. in kranjskega hist. inštituta; u. je 27. apr. 1883). - S. je služboval v Dekanih, kot učitelj tudi v Voloski pri Reki, ki je tedaj pripadala tržaško-koprski škofiji. 1865 je prišel za kaplana na Opčine, 1870 k Sv. Jakobu v Trstu. 1872 je prevzel župnijo Rodik, 1881 župnijo Repentabor, od 5. jul. 1894 do 1. febr. 1923 je bil žpk in dekan v Tomaju. S 1. febr. 1923 je zaradi močnega pritiska škof. oblasti in po dolgem in bolečem oklevanju stopil v pokoj. Zadnji dve leti je preživel v Tomaju s svojim naslednikom župnikom Albinom Kjudrom. - S. je bil dober, nadarjen in borben duhovnik, mož molitve, goreč rodoljub, povsod spoštovan, pridna mravlja, ki se je za vse zanimal. Bil je ljudski govornik. Govoril je npr. na I. katol. shodu v Lj. Bil je pravi vzor katol. Cerkvi vdanega božjega služabnika. Bil je zbiralec spominov. Zanimal se je zlasti za etimologijo in jezikoslovje, a žal le kot diletant. Njegova posebnost je bila, da je hotel videti po vsej Evropi v imenih krajev, rek itd. povsod slovanske korenine. Njegovo delo je vsekakor bogat vir zbranega materiala za vse stroke, za vsakega znanstvenika. Veliko si je zapisoval, vsako podrobnost si je zabeležil. O tem pričajo njegovi Dnevniki (1898–1917). Na Repentabru je zapustil dragoceno kroniko (od 1894). V Trstu je izdal 1883 knjigo Trst in okolica (ponat. iz E). Pisal je v E, Glas in Sočo. Vneto se je udeleževal kult., polit. in gosp. razvoja v Primorju. V Tomaju je ustanovil hranilnico in posojilnico ter bralno in pevsko društvo. - Deležen je bil raznih priznanj: častni kanonik trž. stolnega kapitlja (17. jun. 1913), vitez reda Franca Jožefa (31. maja 1913), škof. konzistorialni svetnik.

Njegov brat Jakob se je rodil v Povirju 22. jul. 1851 in je postal duhovnik 25. jul. 1874. Služboval je v Pazinu in nato od 1875 do 1884 kot katehet v Kopru, od 1884 dalje pa kot katehet v Trstu, kjer je u. 1. maja 1916. Bil je častni kanonik trž. stolnega kapitlja.

Tretji brat Franc se je rodil v Povirju 27. sept. 1862. V duhovnika je bil posvečen 27. mar. 1885, u. je v Trstu 31. avg. 1936. Služboval je kot kpl. v Oprtalju v Istri (6. apr. 1885 - 10. maja 1886), kpl. pri Sv. Jakobu v Trstu (10. maja 1886 – 4. okt. 1893), kpl. pri Novem sv. Antonu v Trstu (4. okt. 1893 – 30. okt. 1899), rektor župn. cerkve sv. Vincencija v Trstu (30. okt. 1899 – 13. jan. 1902), žup. upravitelj pri Sv. Ivanu v Trstu (13. jan. 1902 – 30. okt. 1911), žpk pri Sv. Ivanu v Trstu do smrti. Bil je več let katehet na raznih š. in več let je tudi skrbel za bolnike v trž. umobolnici. Bil je častni konzistorialni svetnik (19. febr. 1916) in monsignor. Božo Milanović, ki je bil njegov kpl. pri Sv. Ivanu, piše v svojih Spominih, da je bil Sila »dobrohotan Slovenac«. Fr. Sila je bil res ponižen, dober duhovnik in dušni pastir. Postal je ubog, da je lahko pomagal ubogim. Vsi so ga imeli radi, ker je bil pobožen in vzor ljubeznivega pastirja. Zanimal se je za razvoj krščansko socialnega dela.

Prim.: ŠkATrst; žp. arh. Povir; žp. arh. Tomaj (kronika in zapiski Albina Kjudra); Mali list 10. apr. 1925 (Matija Sila); Mat. Sila, SBL III, 30; Dušan Kalc o Repentabru, PDk 31. dec. 1982 (Matija Sila); Angel Remec, Vas, ljudje in čas (Zgodovina Opčin), 38, 48; Božo Milanović, Moje uspomene, Pazin 1976, 55, 75, 76 (napad na Fr. Sila zaradi Milanovića); Vita nuova, Trst, 5. maja 1936 (Fr. Sila); L. Škerl, Bratje Sila iz Povirja, KolGMD 1987, 88–89 s sliko vseh treh.

Škerl