Siezenheimb, Adam Boštjan (?–?)

Siezenheim(b) Adam Boštjan, račun. uradnik kranj. dež. stanov in vzgojni pisec, r. in u. neznano kdaj in kje. Valvasor naglaša njegovo patriotsko navdušenje za Kranj., čeprav se S. tu ni rodil in si je to deželo sam izbral za pravo domovino. V Lj. se je naselil verjetno pred 1650, ker se je tu že 16. jan. 1650 por. z Mar. Katarino Mazol in še isti mesec dosegel zvišane prejemke. Gotovo je bival tu še 31. maja 1659, ko mu je dež. odbor izplačal podporo 200 fl zaradi škode ob požaru. Po 1660 ne omenjajo S-a ne matice ne protokoli, bival pa je v Lj. ali se tja vrnil 1664, ker je podpisal prevedeni letak o sončnem mrku. V Lj. se mu je rodilo petero otrok, kot najmlajši Franc (Erbard), r. 26. okt. 1658 in u. v Lj. kot regens jezuit. semenišča 5. nov. 1714. Ko je nastopil 3. avg. 1683 v Lj. kot magister v niž. šolah, velja v diariju za Štajerca (Styra), kar priporoča domnevo, da se je družina iz Lj. preselila na Štaj. Franc je bil učitelj poetike in opravljal 1689–98 in 1703–5 v Lj. stolnici slov. pridige »praeclare et laudabiliter« (diarij ), znamenje, da je že zdoma obvladoval slov. — Adam S. je bil vešč latinec. Objavil je 1659 v Münchnu dobro sprejeto vzgojno delo Speculum generosae juventutis oder Neubeglänzter Zuchtspiegel der Adelichen Jugend, kjer je med tremi bakrorezi dodal tudi pomembno zgodnjo veduto mesta Lj. (kopija v NUK). V nem. je prevedel tudi časnikarski letak o sončnem mrku, ki ga je 28. jan. 1664 po 7. uri 46 minut zjutraj opazovala skupina kapucinov pičle 4 km od Vrhnike proti Logatcu. O njem je kapuc. provincial Krištof iz Čedada napisal v Vipavskein Križu lat. in italij. poročilo in ga poslal v Lj. S-u. Le-ta ga je prevedel in dal natisniti kot letak (»v Lj. 31. jan. 1664«), znan v dveh oblikah: 1.) 4 listi (dve prazni strani), zgolj nem. besedilo, tiskarja in kraja izida ne navaja, pač pa prevajalca: A. S. v. S. (= Adam Sebastian von Siezenheim); 2.) 1 list: v zgornji polovici 2 sliki (skupina opazovalcev in 5 faz mrka), v spodnji 56 vrstic domišljijsko razloženega pojava. Izdal sloveči knjigotržec Paul Fürst v Nürnbergu z datumom: Vrhnika 29. jan. 1664 (gl. Nationalmuseum Nürnberg; fototehn. posnetek v NUK). Vsebina je posneta po 1.), krajevni podatki zmedeni (prireditelj ni tako dobro poznal Kranj. dežele kot S.!). Oba letaka hrani knjižnica NM, njun faksimile je kot redek primer zgodnjega časnikarstva ponatisnil, prevedel in razložil Br. Reisp v Lj. 1966 z naslovom Sončni mrk 1664. — Prim.: šenklavške krst. matice VIII, 258, 301; IX, 14, 139, 208; por. knj. II, 152; za Franca: Diarium lj. kolegija I/34 r, fol. 338 sl., 521; I/35 r, fol. 595, 677, 734; I/37 r, fol. 935, 972 (DAS); protokoli kranj. dež. zbora, S. A. knj. 18, fol. 133; knj. 21, fol. 39, 118 (S-ova služba, DAS); Dimitz IV, 126; Erberg 136, 321; Pohlin 51; Schiviz, Krain 7, 9, 12, 14; Valvasor VI, 357; Koblar A., IMK 1900, 228; Reisp Br., Proteus 1963–4, 179 sl.; Stabej J., ib., 69 sl. Mkč.