Slovenski biografski leksikon
Siauve Etienne Marie, franc. arheolog, član pariške Académie celtique, r. neznano kdaj v Saint-Etienne-en-Forêt, u. 1812 pri franc. umiku v Rusiji. Kot vojni komisar pri Napoleonovih armadah 1797, 1805–6, 1809, je bil v Lj. že 1806, delj časa pa 1809. Tu je postal prijatelj Ž. Zoisu, verjetno ga je tudi predlagal za člana (1806) keltske akademije; Zois pa je na Dunaju preko J. Kopitarja naročeval S-u potrebne knjige. S. je uvedel V. Vodnika v starinoslovje, skupaj sta raziskovala ostanke rim. Emone, rim. spomenike, napise in novce po Sji, kar je Vodnik hvaležno priznal, a hkrati tožil, ker mu je to delo jemalo čas za drugo (slavistično) delo. Bržčas je S. priporočil 1810 Vodnika gener. guvernerju Marmontu (SBL II, 50–6). Plod S-ovih raziskovanj po Sji je knjiga De antiquis Norici viis, urbibus et finibus epistola (Vérone 1811). Druga dela se nanašajo na spomenike Poitoua, druidske templje ipd. – Prim.: Dimitz IV, 293; isti, Vodnikov spomenik. 1859, 38; isti, BK 1865, 114–6; isti, LW 1886, št. 320; Fr. Kidrič, Zgod., kazalo; isti, Korespondenca Jan. Nep. Primca. Lj. 1934, 26; isti, ZKor 1808–9, 21, 30; J. M. Querard, La France littéraire 9 (1838), 125–6; J. Kotnik, Zora 1910–1, 70; I. Prijatelj, Veda 1911, 130; isti, ČJKZ 1924, 155–9; 1926, 128. M. P.-S.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine