Sevnik, Franjo (1895–1980)

Sevnik Franjo, gozdar. strokovnjak, r. 1. jan. 1895 v Župelevcu pri Brežicah sred. kmetu, živi v Lj. Obiskoval je osn. šolo v Kapelah, mešč. šolo dve leti v Krškem in v Idriji realko (4.-7. razr. 1910–4; mat. 1914). Študiral je na Tehn. vis. šoli (gradb. odd.) v Gradcu zim. sem. 1914–5, bil potem mobiliziran do konca vojne, na Dunaju 1918 prestopil h gozdarstvu, nadaljeval 1919 in končal v Zgbu (1920 dipl., 1921 strok. izpit). Služboval je kot asistent od 1921 pri Drž. gozd. upravi v Boh. Bistrici in pri Gozd. direkciji v Lj., od 1924 kot kontrolor pri Gozd. uradu veleposestva v Vukovaru (Srem), od 1926 kot upravitelj pri Gozd. uradu veleposestva Soteska na Dol. in od 1936 pri Začasni drž. upravi razlaščenih veleposestniških gozdov v Lj. kot vodja njene centrale oz. kot predsednik uprav. odbora. L. 1943 je odšel v partizane in se lotil organizacije gozdar. službe na osvobojenem ozemlju. Tu je bil član odseka za gospodar. pri Upravni komisiji, nato pri predsedstvu SNOSa, načelnik odseka za gozdarstvo, 1945–7 pomočnik ministra za gozdarstvo LRS, nakar je organiziral in vodil Gozdar. inštitut Sje. Tačas se je v svoji ožji stroki spopolnjeval na štud. potovanjih po ČSSR, Švici in Avstriji. Od 1950 do upok. dec. 1964 je bil red. prof. na Biotehn. fak. v Lj. in šef katedre za gozdar. ekonomiko. Hkrati je bil 1949–62 hon. predavatelj na Ekonomski fak. in zun. sodel. Inštituta za gozdno in lesno gospodar. LRS, kjer je vodil odsek za ekonomiko in raziskavanje dela. Organiziral je fakultetni gozdni in lesni gospodarstvi Silva in Dravinja ter sodeloval pri ustanovitvi tehn. muzeja v Bistri.

V praksi in teoriji se je S. ukvarjal predvsem z gospodar. in organizacij. vprašanji gozdar. vede ter objavljal znanstv. razprave, referate in poljudnoznanstv. članke v strok. tisku in dnevnem časopisju (Ekonom. revija. 1950; GozdV 1938, 1946–8,1950–5, 1959, 1961–4; Izv. Gozdar. inštituta Sje 1949; Jugosloven. šuma 1922; Koledar Kmeč. knjige 1957; Koledar Prešernove družbe 1956, 1957; Les 1949, 1952, 1953, 1960; LdP 1947–8; Šumarski list 1924, 1926, 1936, 1950; Vprašanje naših dni 1948; Za naš les 1936; Zbornik Inštituta za gozd. in lesno gospodar. 1955). Med razpravami izstopajo po obsegu in pomenu: Kultura crnog oraha u nas (Šumarski list 1926), Oglarstvo v Sji (ib. 1936), Urejanje gozdov ob prehodu v socialistično gospodarstvo (Izv. Gozdar. inštituta Sje 1949), Problem cene lesa na panju (Zbornik Inštituta za gozd. in lesno gospodarstvo Sje 1955, tudi sep.), Gozd in les v svetovnem gospodarstvu (Ekonom. revija 1950), Zadružništvo v gozd. in lesnem gospodarstvu Sje (GozdV 1952), Slov. gozdarji in lesarji v graditvi socializma (ib. 1959) in »Silva« gozd. in lesno gospodarstvo … (Kamniški zbornik 1960, tudi sep.). S. je bil pri publikaciji Gozdnogospodar. in lesnogospodar. območja Sje (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Sje 1963) soavtor, sodeloval pa je pri publikaciji Gozdnogospodar. območja Sje (ib. 1961, 1962), pri razstavi in knjižici Gozd na krasu Slov. primorja. Lj. 1963, 7–36. — Kot sodelavec Šumarske enciklopedije je prispeval vrsto (okr. 45) biografij o naših najvidnejših gozdar. strokovnjakih in strok. člankov. — Več njegovih člankov in leposlovnih črtic je priobčil L (1935, 1937, 1938, 1946). — Psevd.: Gornik; šifre: S-k, F. S., F. Sk. — Prim.: osebni podatki; Spominski almanah 199 (slika), 331; ULj 172–3; Kolar F., Preporodovci 1912–4. Kamnik 1930, 130, 146; Ž. B., GozdV 1965, 88–90 (s sliko); Les 1965, 64 (s sliko).