Sever, Maks (1883–1967)

Sever Maks, strokovnjak za pridelovanje kmetij. semen in trgovec, r. 15. febr. 1883 na Dolenji Dobravi v Poljan. dolini (brat Iva, gl. čl.), u. 7. sept. 1967 v Lj. Po 5 razr. osn. šole 1889–95 v Gorenji vasi in Lj., 2 razr: realke 1895–7 v Lj., se je 1897–902 izučil pri tvrdki Kordin za trgovino s špecerijo in semeni, hkrati pa tri leta v Mahrovi (SBL II, 13) šoli, 1902–4 pa se izpopolnil v trg. s semeni in dež. pridelki Karel Puppo v Kranju. Zaradi bolezni na srcu je bil superarbitriran 1904, po odpustitvi iz vojske knjigovodja in poslovodja tvrdke Edmund Kavčič v Lj. Na vabilo trg. društva Merkur (vodili dr. Fr. Windischer, Iv. Murnik, SBL II, 177 in A. Rant, ib. III, 25–6), naj se trg. s semeni osamosvoji (doslej Nem. ali židje Steinherz, Lorant, Neuwirth, Ebenspanger), je S. odprl 1906 detajlno trgovino s semeni (stojnico) pred Kresijo ob Ljubljanici, drugo 1908 na sed. Petkovškovem nabrežju ob Zmajskem mostu; preselil 1910 trgovino in skladišče v prostore bivše Auerjeve pivovarne v Wolfovi ul.; organiziral potujočo trgovino po deželi in si pridobil dom. odjemalce, premagal tujerodno lj., dunaj. in budimpeštansko konkurenco. L. 1911–8 je bil njegov družabnik Jos. Urbanič, pozneje njegov poslovodja Jos. Bezenšek. S. je odprl 1915 podružnico v Zgbu (Bakačeva ul, Sever i dr., do 1945), pozneje jo podaril materi oz. bratu Ivu (gl. čl.); 1919 pa na prošnjo trzaš. Slovencev v Trstu (Machiavellijeva ul. 20), a so jo 1925 fašisti zatrli; i. l. je prenesel poslovni center na lj. Gosposvetsko c., tu uredil najmodernejšo čistilnico in pakirnico semen za izvoz in nadrobno prodajo. L. 1934 je ustanovil podružnico v Bgdu; 1935 trgovino, skladišče, čistilnico semen v Zemunu ter od tod prodrl v nekaj letih v Vojvodino in Srbijo; i. l. je kupil od Karla Pollaka graščinsko posest Selo pri Radohovi vasi s 85 ha zemlje, tu zgradil rastlinjak, selekcijsko postajo in prideloval semena. Iz lastne proizvodnje, kooperacije, uvoza in izvoza je sloveniziral semensko trgovino in celo stroko; v treh desetletjih je organiziral eno največjih semen. trgovin v juž. in sred. Evropi. Njegovo podjetje v Lj. je bila 1947 nacionalizirano, podružnico v Bgdu in trgovino v Zemunu je S. podaril državi: za odškodnino je dobil posestvo s 3 ha zemlje na lj. grajski strani (Lončarska steza 10). Vabilo zvezn. ministra za kmetij. 1946, da bi prevzel mesto zvezn. inspektorja za semen. službo, je odklonil, nekaj let pa kot svetovalec sodeloval s podjetji Semenarna in Gosad v Lj. ter bil sodni izvedenec v semenski stroki.

S. je že 1906 izdal prvi slov. cenik (4 str.), pozneje letno slov. in srbohrvaške v 170.000 izvodih (10–104 str.), prilagal reklamne liste dnevnikom, tiskal po 100.000 barvnih lepakov; dal mnogim vrstam in sortam kmetij. in vrtnih rastlin (sodelovali C. Jeglič, SBL I, 392–3, V. Sadar, ib. III, 181, inž. J. Zaplotnik) v strok. lit. še danes veljavna slov. imena; uvažal iz Anglije, Nem., Poljske in Holandije polj. in cvetlična semena ter gomolje; organiziral v zah. Evropo in Ameriko doslej največji izvoz travnih semen, detelje, lucerne, motovilca, solate ledenke, fižola, čebulčka, suhih gob; prepotoval vso Evropo, imel zveze z inštituti in največjimi semen. podjetji na svetu. Bil je delavni član Zveze semenarjev Jsle, se udeležil mednar. kongresa semenarjev v Budimpešti, prvi predsedoval Klubu jahačev in vozačev v Lj. Prim.: arhiv podjetja Semenarne; osebni podatki. Adč.