Seršen, Franc (1897–1938)

Seršen Franc, nar. gospodar, r. 2. okt. 1897 v Ljutomeru trgovcu Francu in Mariji r. Kaučič, u. 19. jul. 1938 v Zgbu, pok. v Ljutomeru. Oče, doma s Cvena pri Ljutomeru, član okr. zastopa ter soustanovnik mnogih nar. društev, je od 1885 nudil prostor ljutomer. čitaln. življenju; materin oče Matija Kaučič pa je s sklenitvijo zakona z Antonijo Pöschl poslovenil rodbino tržana Ign. Pöschla, ki bi naj dal poleg I. D. Huberja prostor za 1. slov. tabor 1868. Ker je bil Huberjev log za množično zborovanje (tabor) premajhen, je rabil tudi sosednji Pöschlov log, ki pa je prišel šele po ženitvi z Marijo Kaučič 1886 v S-ove roke. Zato je trditev, da bi bil ljutomer. tabor v »Seršenovem logu« (mdr. ČZN 1939, 256; Svet ob Muri 1958, 18–9) pred 1890 zgodovinsko neosnovana. — S. je obiskoval v r. kraju osn., v Radgoni nem. mešč. šolo, se izučil trgovstva v Pliberku ter po očetovi smrti 1916 prevzel trgovino, ki je postala vodilna v Ljutomeru in okolici. Po očetu pridobljena tradicionalna nar. zavest, po materi podedovana trdna gospodar. osnova sta bili glavni silnici S-ovega kratkega, plodnega življenja. Po preureditvi trgovine in obsežnih posestev v Nunski grabi je postavil v Ljutomeru nov hotel, kamor se je za 50-letnico stalnega bivanja pri S-ovih preselila tudi ljutomer. čitalnica. Kot trgovec si je S. prizadeval, da se je pred 1. svet. vojno ustanovljeni Slov. obrt. klub v Ljutomeru razvil v povojnih letih v močno trg. in obrt. društvo (po reorganizaciji 1919 Slov. trg. in obrt. društvo v Ljutomeru) ter na njegovo iniciativo od 1925 prirejalo občasne obrt. in industr. razstave. S-ove gospodar. sposobnosti so se odražale od 1924 tudi v Ljutomer. občin. svetovalstvu (kot naslednik L. Babnika). Delal je v raznih odsekih, se potegoval za: napeljavo elektrike s falske elektrarne (1925); načrtno in estet. preureditev starega Ljutomera (1926); avtobusno zvezo Gornja Radgona—Ljutomer—Čakovec (1928); dovolitev Tiskarne Panonija J. Sušca in A. Sertove v Ljutomeru (1928); ustanovitev okrožn. sodišča v Ljutomeru (1929). Ko je tudi Ljutomer. čitalnica po 1. svet. vojni izgubila svoj prvotni namen in ostala le mešč. in kmečka knjižnica, je S. naročal društvu slov. liste, skrbel za njeno gospodar. plat in preprečil, da se, že preimenovana v Ljud. knjižnico, ni 1931 razpustila oz. priključila Ljutomer. Sokolu. Njeno potrebo je praktično ostvaril z večjim volilom, ki ga je začela čitaln. črpati po njegovi smrti. Bil je dober telovadec Murskega Sokola (ust. 1903), ki ga je 1921 pomagal preimenovati v Sokolsko društvo Ljutomer; pri gradnji društv. doma 1925–7 je bil dober, praktičen svetovalec in požrtvovalen podpornik. Z volilom CMD se je uvrstil med redke, zaslužne mecene, ki so spoznali in cenili pomen narodnoobrambnega dela na izpostavljenem ozemlju. — Prim.: zapisniki Čitalnice v Ljutomeru 1892–941, CMD v Ljutomeru 1901–34 in Murskega Sokola v Ljutomeru 1903–13 (vsi v Muzeju NOB, Ljutomer); zapisnik občin. sej mest. občine Ljutomer 1924–38 (Pokrajin. arhiv, Mrb); J 1938, št. 165 (s sliko); A. Beg, KCM 1939, 40 (s sliko). Vrk.